Zanimivih programov nam še ni zmanjkalo! Objavljamo še tretji sklop slovenskih programov za DOS.
Našli smo:
Različice DOS operacijskega sistema so se v Evropi razširile šele po letu 1984. Osnovne značilnosti operacijskega sistema so takrat z izrednim razmahom njegove uporabe usodno zaznamovale temeljno razumevanje računalnika in njegovega delovanja že pri milijonih uporabnikov. Ena izmed teh lastnosti, ki je poleg podpore IBM in uporabe z IBM PC-ji v osemdesetih omogočila prodor operacijskega sistema, je bila vsekakor njegova usmeritev k čim večji uporabnosti tudi za netehnične uporabnike. Nekatere druge so bile na primer njegov hierarhični datotečni sistem FAT, ki je nudil za tiste čase relativno hiter dostop do datotek, in njegov učinkovit način uporabe takrat še zelo omejenega spomina, ali pa njegova modularna implementacija sistemskih gonilnikov, ki jih je bilo po potrebi mogoče preprosto vključit ob zagonu sistema. Ena izmed njegovih slabosti pa je bila vsekakor pomanjkljiva večopravilna zmogljivost.
Ko se spominjamo naših domačih programov za DOS nikakor ne smemo pozabiti omeniti enega od številnih programov za Loto. Tega je napisal Janez Habjanič.
Mogoče je pa ena od kroglic v bobnu čisto malo drugačna.
Naši smo tudi prvi slovenski črkovalnik v komercialni prodaji, Mspell legendarnega Miha Mazzini.
V priročniku je slika lisic s pripisom “Copy software and you could get this hardware free.” In res je disketa zaščitena pred kopiranjem, zato je ni tako preprosto namestiti v DOSbox.
Legenda jezikovnih tehnologij je tudi podjetje Amebis Kamnik. Na Bolhi smo izbrskali slovar s pregledovalnikom za DOS, ki smo ga še iskali. Tako kot Mspell omogoča delo v pritajenem načinu, da lahko zraven uporabljamo drug program in ga s posebno kombinacijo instantno prikličemo.
ABM BBS, čigar mašine in modeme hranimo v našem muzeju, je med drugim uporabnikom ponujal tudi brskanje po teletekstu. Zanj je Aljaž Turk razvil tudi pregledovalnik za DOS, precej močnejše orodje kot daljinec za TV. Se še spomnite tega logotipa RTV Slovenija TTX?
Pri nas se je o nekakšnem elektronskem časopisu, ki naj bi ga ažurno pripravljale televizijske hiše in bi ga gledalci listali kar prek televizijskage zaslona, začelo govoriti sredi sedemdesetih. Takrat so prve takšne sisteme namreč vzpostavili v Angliji. Konec sedemdesetih so bili predstavljeni prvi dekoderji za teletekst pri nas in izvedena demonstracija v Sarajevu.. Tu so do leta 1984 organizirali prvi center za pripravo in oddajo teleteksta v Jugoslaviji, kmalu za tem pa tudi v Ljubljani.
Program Sibitra na 5,25′ disketi nam ponuja katalog programja in strojne opreme. Udoben način za primerjavo cen in pripravo nakupovalnega seznama.
Andrej Kovačič je strasten zbiratelj in razvijalec zgodnjih slovenskih video iger. Tole je njegova igra Planet, ki spominja na ZZT.
Ko je še obstajal Geocities, je marsikdo obiskal njegovo stran “AndrejSoft”. Zdaj s pomočjo The Internet Archive živi dalje:
https://web.archive.org/web/20090918194049/http:/www.geocities.com:80/andrejsoft
Pa še ena: Mikro Kozmos. Z mikroskopsko ladjo se gibaš po človeškem telesu. Izogibati se moraš mikrobom in pobirati kisik. (Andrej Kovačič)
Geocities se pogosto uvršča v zgodovino kot začetek v razvoju socialnih omrežij. Spletno mesto je bilo ustvarjeno leta 1994 in je uporabnikom omogočalo brezplačno ustvarjanje in objavo osebnih spletnih strani znotraj virtualnih mest, ter odkrivanje spletnih strani na omrežju glede na njihovo temo in interese.
Program NoTeS (“Organizator podatkov, Avtomatizirana pisarna”) je vsestransko pisarniško orodje, polno nepogrešljivih pripomočkov. (Avtor: Tom / 3BM?)
Bojan Kastelic je spisal slovenski klon Tetrisa, ki je bil sicer prvotno izdelan leta 1984 na sistemu Electronika 60, sovjetskem klonu ameriškega mini računalnika PDP-11.
Mimogrede, originalni Tetris za DOS je že nekaj časa brezplačen: vadim.oversigma.com/Tetris.htm
Tetris, ena izmed resnično klasičnih video iger, po več kot 30 letih še vedno uživa velik ugled in popularnost. Znanstvene raziskave so pokazale, da zmerna vsakodnevna uporaba igre lahko pozitivno vpliva na sposobnost kritičnega mišljenja, sklepanja in odločanja.. in celo vpliva na debelino možganske skorje.
Našli smo še en program za vodenje tekočega računa. (Dušan Golubič) Priložena datoteka PIRAMIDA.BBS označuje njegovo poreklo. Registracija oziroma polna verzija programa je stala 25 DEM.
Piratizacija programske opreme se je začela praktično istočasno s pojavom prvih mikroračunalnikov in s pojavom takrat povsem nove vrste običajnega domačega uporabnika in računalniških klubov, v katerih so se ti pogosto združevali. En izmed glavnih razlogov za pojav piratizacije je bila vsekakor nedostopnost in visoka cena programske opreme. Ena izmed prvih oblik razpečevanja piratskih kopij je bilo med drugim predvajanje programov v obliki impulzov prek amaterskih radijskih postaj, nato pa so glavni kanali za izmenjavo postale tako imenovane oznanjevalnice oziroma elektronske oglasne deske(BBS) ter z njimi povezani programi za večuporabniško klepetanje(IRC).
Za konec pa še program, ki smo ga tudi dolgo iskali. Telefonski Imenik Slovenije 1994 na 6 disketah s podporo za DOS/Win3.1. Za Telekom Slovenije ga je razvilo podjetje CDE Nove Tehnologije v svojem prvem letu delovanja.
Žal ima najden primerek slabe sektorje na prvi disketi… tako da si v muzeju za Božička želimo delujoč komplet.
To bi bilo vse zaenkrat! Več člankov je na voljo na:
http://www.racunalniski-muzej.si/category/zgodovina/
Pomembno je, da ohranimo programje, slovensko tehnološko dediščino, s katero si je naša družba izboljšala in polepšala življenje v začetkih splošnega računalništva.
Stvari arhiviramo na repliciran muzejski arhiv, vsebina brez soglasja avtorjev ni javna.
Imate kaj za nas? Kontakt: info@racunalniski-muzej.si