Objavljamo prvi sklop zanimivih slovenskih programov za DOS.
Kot nit iz klobčiča vlečemo na plano:
- Igro Tarok (1991)
- Programe za prikaz in vnos šumnikov
- Programe za izračun dohodnine
- Program za izračun stroškov medkrajevnih pogovorov
- Program Ugankarski slovar
- Program ASDF za slepo tipkanje
- Program iz Slovenskih železnic
- Program Gnojenje iz Biotehnične fakultete v Ljubljani
- Dva programa iz AgroPORT d.o.o
Programi v tej niti imajo skupno lastnost, da so vsi spisani v tekstovnem načinu, večina pa uporablja tudi barve. Takšni programi so običajno poznani pod nazivom TUI(Text-based user interface) in predstavljajo eno izmed zgodnejših oblik interakcije med človekom in računalnikom. Izhajajo še iz časa pred pojavom mikroračunalnikov in grafičnih uporabniških vmesnikov GUI(Graphical user interface). Običajno uporabljajo celoten zaslon, postopno pa so začeli vključevati tudi možnost uporabe miške. Zanje so zelo značilni ASCII grafični prijemi, kot vsem poznano črtasto okvirjanje, klasični konzolni meniji in gumbi, tabelasta razporeditev in druge oblike risanja z naborom ASCII znakov. Ta oblika grafičnega izražanja sicer izhaja iz BBS(Bulletin board systems) komunikacijskih platform iz poznih sedemdesetih in potrjuje vsem znani izrek ‘Nuja je mati izuma.’
Prvi sklop
Za začetek smo na internetnem arhivu objavili redko različico slovenskega Taroka za DOS iz leta 1991. Hvala donatorju, ki jo je našel na disketi, kupljeni na boljšem sejmu! Igrate jo lahko kar v brskalniku na naslovu: https://archive.org/details/TAROK-dos
Zanimivost: Program je bil napisan tako, da se je pobrisal, če je bil zagnan po določenem datumu.
Preden nadaljujemo bi omenili še skupino TSR(Terminate-and-stay-resident) programov, ki so omogočali prkaz in vnos šumnikov v DOS-u. En izmed njih je bil kot kaže izdelan tudi v IDC Iskra Delta Computers.
Stranski učinek programa je bil, da se je C:> spremenil v C:Đ> … Ahh, spomini 🙂
Za tiste, ki ne veste. Operacijski sistem DOS običajno ne omogoča izvajanja več programov hkrati. Ko zapustimo določen program, pa sistem praviloma tudi sprosti uporabljena spominska mesta, zato je program vedno potrebno na novo zagnati. TSR rezidenčni programi so izrabljali določeno možnost, ki jo je uvedla že različica MS-DOS 2.0, s katero so tudi ob izhodu lahko ostali v spominu. Prek posebnega sistemskega klica jih je bilo nato mogoče enostavno priklicati iz ozadja. Na ta način so se na primer lahko programirala določena periodično ponavljajoča sistemska opravila in podobno.. Ali pa takšen prikazovalnik šumnikov, ki je tako lahko vedno bedel v pripravljenosti.
Zasledili smo tudi nekaj DOS programčkov za izračun dohodnine. Karkoli že menimo o digitalizaciji uprave in davkarije, lahko smo veseli, da se vsaj s tem že dolgo ni več treba ukvarjati.
Če smo ravno pri stvareh, s katerimi se ni treba ukvarjati.. Stroški medkrajevnih pogovorov v drugi omrežni skupini! 😉 V bistvu so samo še klici izven Evropske unije tisti, ki nam povzročajo sive lase, ostalo je ponavadi neomejeno. Včasih pa so si nekateri pomagali s takimi programi.
Mogoče odličen čas za koristit dial-up internet! 😛
Ugankarski slovar za DOS… pravtako za marsikoga zelo koristna zadeva. Najden na CDju priloženem reviji PC & Mediji.. tu smo našli kup slovenskih programčkov. Takšni viri programja so zelo dragoceni!
Zanimivost: Izgleda, kot da je bil Ugankarski slovar kar predelava programa Telefonski imenik za DOS.
Uporaba računalnika za računovodstvo, izračun plač, izdajanje računov in podobno, je gotovo ena prvih aplikativnih rab. Poleg video iger, seveda 😉
Na to temo nam je všeč objava podjetja Microgramm:
https://www.facebook.com/MicrogrammMicroCocktail/photos/a.103561543330229/103561639996886/
Potem pa je tu še družina programov ASDF, ki je mnogo generacij uvedla v desetprstno/slepo tipkanje in se je uporabljala še dolgo po času DOS-a, na nekaterih šolah celo v času Windows 7.
Drugi sklop
Zadnji 4 programi pa so na nek način še bolj fascinantni: tipično nikoli dostopni splošni javnosti, so služili zasebnim in javnim podjetjem.
Prvi se je na Slovenskih železnicah uporabljal za izračun kontrolnih številk vagonov – tako je zaposleni preveril, da je številko pravilno vnesel.
Čisto sveža najdba, za katero se zahvaljujemo donatorju, ki je disk prinesel arhivirat v muzej, pa je program GNOJENJE.EXE, plod oddelka za agronomijo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Omogoča spremljanje meritev zemlje po parcelah.
Zelo nam je všeč uporabniški vmesnik!
V podjetju agroPORT, d.o.o. v Bohinju pa so z naslednjim programom zajemali in obdelovali podatke o sprejemu mleka iz kmetij! Zadeva je resnično zmogljiva in polna parametrov, datirana pa med leti 1989-93.
Torej nam danes, leta 2022, en klic prek Zooma ne bi smel predstavljati neznosnih muk, kajne? 😉
Z zadnjim programčkom pa lahko načrtujemo dnevne obroke za živino, npr. za krave mlekarice in podobno.
Zanimivost: Če program zazna, da ne teče na črnobelem zaslonu, enostavno resetira računalnik. Po dveh urah smo ga vendarle uspeli pognati.
Več člankov je na voljo na:
http://www.racunalniski-muzej.si/category/zgodovina/
Pomembno je, da ohranimo programje, slovensko tehnološko dediščino, s katero si je naša družba izboljšala življenje v začetkih splošnega računalništva.
Stvari arhiviramo na repliciran muzejski arhiv, vsebina brez soglasja avtorjev ni javna.
Kontakt: info@racunalniski-muzej.si