V torek zvečer je v mini konferenčni sobi Pritličja v izvedbi Računalniškega muzeja potekala okrogla miza Svetla in temna stran zgodovine računalništva, kjer so gostje pred nostalgično publiko razpredali o tem in onem, povezanim z računalniško zgodovino pod Alpami.
Debato je povezoval Artur Švarc, ki je ob sebi gostil Jonasa Žnidaršiča, ki je bil del pionirjev tako na svetli kot temni strani, Sergeja Hvalo, strokovnjaka za računalniške igre in nekdanjega soustvarjalca kultne revije Joker in Marjana Kodeljo, novinarja in zadnjega urednika revije Moj Mikro.
če ti je pa fotr dovolu barvni televizor prklopt, pol si bil pa sploh car
Marjan Kodelja, Moj mikro
Več kot 50 poslušalcev je lahko slišalo veliko o osembitnih računalnikih, ki so orali popularno ledino računalništva pri nas, pa o piratstvu, ki je bilo posebnost našega prostora, o mini vojnah med Commodorjevci in Spectrumaši, o zlati dobi z Amigami in Atariji in potem zatonom romantike s prihodom PC-ja. Dotaknili so se tudi računalniških publikacij, interneta in odgovorili na mnoga vprašanja iz publike.
Sploh specifika podalpskega prostora, ki je v začetku onemogočala uvoz računalnikov, je zanesenjake v osemdesetih prisilila v alternativne metode.
Za moj prvi PC, ki sem ga moral prešvercat, sem kupil vse, razen ohišja. Doma sem vse to skupaj sestavil v navadno kartonsko škatlo
Jonas Žnidaršič
Podobnih dogodkov, ki gledajo v zgodovino, bo v organizaciji Računalniškega muzeja v prihodnje še več in bodo tudi tematsko obarvani.
Več kot dvourni posnetek je prijazno zagotovil vzivo.si, O dogodku pa so poročali tudi zvečer v Odmevih na RTV SLO
Razstava je na ogled v ljubljanski Mestni hiši še do torka, 26.2.2018