V torek, 1. 10. 2024, je na pobudo Računalniškega muzeja v Ljubljani potekalo prvo srečanje pionirjev in pionirk slovenskega računalništva, ki se ga je udeležilo preko 40 predstavnic in predstavnikov prvih generacij računalnikarjev iz vse Slovenije in zamejstva.
Prisotne je v imenu naše osrednje institucije, katere poslanstvo je ohranjanje in predstavljanje informacijske dediščine pozdravila direktorica Gaja Zornada in izrazila neizmerno čast in ponos, da lahko Računalniški muzej v svojem prostoru gosti ljudi, ki so postavili temelje slovenskega računalništva. “Vaša vizija, predanost in pionirski duh so bili ključni pri prehodu iz analogne v digitalno dobo, kar je zaznamovalo razvoj naše družbe in razvoj tehnologije, ki nas danes obdaja na vsakem koraku. Vaša zapuščina je vpisana ne le v zgodovino, temveč tudi v duh, s katerim pristopamo k tvorjenju tehnološke prihodnosti. Zato se vam iz srca zahvaljujem, da ste bili del tega prelomnega obdobja in da ste danes z nami, da skupaj obudimo spomine in obeležimo vaš izjemen prispevek” je še dodala.
Zbranim je ekipa Računalniškega muzeja predstavila široko paleto muzejskih dejavnosti ter strokovnost in angažiranost osebja, ki skrbi tako za varovanje, ohranjanje, in restavriranje strojne ter programske dediščine, kot za temeljne raziskave tega pomembnega dela naše zgodovine. Predstavili so dejavnosti za različne javnosti od pedagoških do družabnih, delo s šolami pri vodenih ogledih, delavnicah in tehniških dneh, prenos digitalnih veščin za pedagoge, učenje programiranja za otroke in starejše, ter vrsto povezovalnih dejavnosti, s katerimi Računalniški muzej skrbi za to, da je obenem razstavni prostor in prostor pretoka idej (odprta predavanja, mednarodne konference, mesečna meetup druženja tehnoloških skupnosti).
Vodja zbirke Boštjan Špetič je pripravil priložnostni prikaz segmenta zbirke, ki ni redno dostopen javnosti in poudaril pomen sodelovanja s tistimi stanovskimi kolegicami in kolegi, začetniki novih pristopov v slovenski zgodovini računalništva, zgodnjimi računalnikarji in zavzetimi programerji prvih univerzitetnih generacij, ki s svojimi pričevanji muzeju pomagajo osvetljevati drobce skupne zgodovine. Prisotne je povabil na poglobitev odnosov in sodelovanje v projektu zbiranja ustne zgodovine, ki ga vodi kustodiat Računalniškega muzeja.
Zbrane je s praktično demonstracijo postopkov ohranjanja dediščine računalniških programov nagovoril tudi vodja laboratorija Računalniškega muzeja Marko Štamcar. Prikazal je postopek arhiviranja vsebin osempalčne diskete, ki so potrebne za zagon in uporabo zgodnjih slovenskih računlanikov. demonstracijo je opravil na laboratorijski opremi preko osempalčnega disketnega pogona, ki je bil preko treh napajalnih ter podatkovnih pretvornikov priključen na sodoben računalnik z orodji za arhiviranje podatkov. S prikazom je poudaril nerazdružljivost ohranjanja programske in strojne računalniške dediščine. Za demonstracijo postopka je bil uporabljen program za zgodnji slovenski računalnik Iskradata 80 (1979), s katerim je imel opravka marsikdo od prisotnih pionirjev. Demonstracija je bila sprejeta z navdušenjem in odobravanjem, kar izkazuje znanje in sposobnosti ekipe Računalniškega muzeja, ki je svoje delo v svetu računalnikov začela mnogo let po zatonu večine sistemov, ki jih dnevno vzdržuje.
Sledilo je neformalno druženje, obujanje spominov in ponovno povezovanje, med katerim so prisotni izrekali tudi pohvale delovanju Računalniškega muzeja in spodbujali ekipo k nadaljevanju dobrega dela.
Dogodek je bil del niza obeležitev praznovanja 20. obletnice delovanja Računalniškega muzeja.