September 2020

Islandski F-Prot Antivirus je prvič izšel leta 1989 in je pred škodljivci dolgo ščitil tudi marsikateri slovenski PC. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/FRISK_Software_International – https://en.wikipedia.org/wiki/F-Secure

Kultna miselna igra Tetris je bila leta 1984 najprej spisana za sovjetski računalnik Electronika 60, nato pa so sledile številne različice, tudi za NES, Game Boy in Virtual Boy. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Tetris – https://en.wikipedia.org/wiki/Electronika_60 – https://vadim.oversigma.com/Tetris.htm – https://www.youtube.com/watch?v=_fQtxKmgJC8

Take priključne plošče so se včasih uporabljale za prilagajanje obnašanja in funkcionalnosti strojev za obdelavo podatkov (npr. IBM) in računalnikov. Med drugim jo je imela tudi slavna nemška šifrirna naprava Enigma. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Plugboard – https://en.wikipedia.org/wiki/Enigma_machine

@[170556819641340:274:Microsoft.si] Visual Basic je bil nekoč eden najbolj priljubljenih programskih jezikov. Ste tudi vi spisali kak program v njem? Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Visual_Basic

Britansko podjetje Sinclair ni proizvajalo samo hišnih računalnikov – uporabljali smo lahko tudi njihove radijske in TV sprejemnike, zapestne ure ter žepne kalkulatorje, kot je model Cambridge iz leta 1973. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Sinclair_Cambridge

Gorenje Point GLT-216A je tajvanski prenosnik s slovensko značko. Gorenje je linijo izdelkov Point imelo še do leta 2018. Viri in več informacij: – https://www.instagram.com/p/CA3O5GEFxiR/ – https://web.archive.org/web/20180307112546/http://point.gorenje.si/

Miha Mazzini, pisatelj, kolumnist, scenarist in režiser, je pomembno prispeval tudi k slovenski računalniški sceni – spisal je prvi slovenski črkovalnik v komercialni prodaji Mspell, mnogo koristnih makrov za Microsoft Office ter številne članke in knjige z nasveti in zvijačami. Z njegovim prijaznim dovoljenjem igro Vislice iz leta 1991, ki je hitro zakrožila po slovenskih pisarnah, objavljamo na svojem profilu Internetnega Arhiva, kjer jo lahko prezkusite kar v brskalniku. Viri in več informacij: – https://archive.org/details/vislice – https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Mazzini – https://sl.wikipedia.org/wiki/Mspell

V seriji Za Telebane, ki se je leta 1991 začela s knjigo o DOSu, prijazno začetnikom, obstaja več kot 2500 knjig. Imate tudi vi kakšno na svojih knjižnih policah? Viri in več informacij: – http://www.pasadena.si/knjige/za-telebane/ – https://en.wikipedia.org/wiki/For_Dummies

Tračne enote so še vedno nepogrešljive za varnostne kopije. Jih uporablja tudi vaše podjetje? Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Magnetic_tape_data_storage – https://obsoletemedia.org/data/tape/

One Laptop per Child (na sliki model XO) je bil projekt dobaviti izobraževalne prenosnike otrokom v državah v razvoju. So vzdržljivi in opremljeni s funkcijami in programi za uporabnike, ki se bodo prvič srečali z visoko tehnologijo. Po potrebi se na njih aktivira tudi sistem proti kraji, s katerim se želi preprečiti preprodajo, zaradi katere le-ti ne bi prišli v roke otrokom, ki so jim namenjeni. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/One_Laptop_per_Child – https://en.wikipedia.org/wiki/OLPC_XO

Čisto sveža pridobitev je tale cuuuute litvanski prenosni TV Shiljalis 402D-1E iz časov sovjetske zveze. Viri in več informacij: – https://www.radiomuseum.org/r/kauno_silelisshiljali_402d_1_40.html – http://www.radiomuseum-croatia.com/new/kolekcija/1450

Čez manj kot teden dni izide Super Mario 3D All-Stars za Nintendo Switch, ki bo vseboval Super Mario 64, Super Mario Sunshine ter Super Mario Galaxy. Leta 2004 pa je Nintendo za Game Boy Advance izdal serijo “Classic NES Series”, s katero smo prav tako lahko podoživeli klasične hite iz starejših konzol. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Classic_NES_Series_games

Iskra Data Modem 2054 je po švedski licenci izdelan modem Datel GH 2054 iz leta 1975, ki omogoča povezave s hitrostjo do 2400 bit/s. Viri in več informacij: – https://digitaltmuseum.no/011025207902/modem – https://core.ac.uk/download/pdf/33893767.pdf

IBM 5100 je eden prvih prenosljivih računalnikov (z maso 24 kg) iz leta 1975. Čeprav ima podobno oznako kot prvi PC (IBM 5150), ima povsem drugačno arhitekturo. Pride s programskima jezikoma APL in BASIC, v špranji na vrhu pa najdemo reference za mnoge ukaze. Naš primerek trenutno žal ne deluje – ker nima zunaj dostopnih varovalk, bo potreben večji poseg. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/IBM_5100

Texas Instruments TI-30 je cenovno ugoden znanstveni kalkulator iz leta 1976 – ta na sliki je nekoč pripadal Denisu Model SR-51-II iz istega leta na desni pa ponuja še več naprednih funkcij in zaslon z več ciframi. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/TI-30 – https://en.wikipedia.org/wiki/TI_SR-50 – https://zbirka.muzej.si/#najdi=texas+instruments

Modem za kabelski internet Thomson na sliki je pred 20 leti prispel v marsikateri dom še pred tehnologijami xDSL. Viri in več informacij – https://en.wikipedia.org/wiki/Cable_modem

Iskra Savica je ikoničen radio iz 70. let prejšnjega stoletja. Model na sliki skriva še eno funkcijo, katero? Viri in več informacij: – https://www.radiomuseum.org/r/iskra_savica_gr.html

Fast Ethernet kartice s čipom Realtek RTL8139 so na trg prišle leta 1997 in se hitro razširile v računalnike po vsem svetu. Morda tudi v vašega? Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=RTL8139&oldid=940749748

Leta 1985 je računalničar in jezikoslovec Primož Jakopin napisal urejevalnik besedil INES, po katerem je Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko (IEVT, pozneje Tipro) nato poimenoval čisto pravo slovensko tipkovnico, mišljeno kot nadgradnjo za hišni računalnik ZX Spectrum. Viri in več informacij: – https://www.monitor.si/clanek/od-ines-do-eve/183595/ – https://sl.wikipedia.org/wiki/Primo%C5%BE_Jakopin – https://archive.org/details/zx_Ines_1985_Primoz_Jakopin – http://www.racunalniski-muzej.si/razstave/razstava-boj-za-slovenscino/

Knjiga Kako v Linuxu? je plod sodelovanja društva Lugos (https://www.facebook.com/Lugos-348876578473264), @[225121937514131:274:Založba Pasadena] in ministrstva za informacijsko družbo, ki je finančno v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja, uporabe, lokalizacije in razširjanja programske opreme, temelječe na odprti kodi, leta 2001 sofinanciralo tudi projekt tega prosto dostopnega priročnika za operacijski sistem Linux. Viri in več informacij: – http://www.pasadena.si/knjiga/19969/ – http://lugos.si/

Britansko podjetje Psion je nekdaj bilo sinonim za zmogljive osebne organizatorje. Organiser II (v zbirki imamo kar 3) nam ponuja še več funkcij od predhodnika ter mnogo možnosti za razširitev, vključno s termičnim tiskalnikom. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Psion_Organiser#Organiser_II – https://www.youtube.com/watch?v=xXYJwloY018

Igralna Kocka (2001) je prva Nintendova igralna konzola, ki za podatkovni medij uporablja (bolj) standardne optične diske, natančneje rahlo modificiran miniDVD. Zanjo je bilo izdano par prodajnih hitov, The Legend of Zelda: The Wind Waker, Super Mario Sunshine in najbolj prodajani Super Smash Bros. Melee. Ponuja mnogo zanimivih dodatkov in razširitev, vključno z mrežno kartico. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/GameCube – https://www.youtube.com/watch?v=up6Rm1Sw1ps – https://www.youtube.com/watch?v=ijwXQ2wUJd8

Čisto sveža pridobitev je ta programabilni kalkulator Wang 700B iz leta 1969 s kar 32 Nixie prikazovalniki . Več kasneje, ko se malo spoznamo z njim. Viri in več informacij: – https://americanhistory.si.edu/collections/search/object/nmah_334351 – http://wang700.durgadas.com/ – https://www.youtube.com/watch?v=wYwChiHVTHo

Ko se želimo kaj novega naučiti, posežemo tudi po leksikonih in slovarjih – mnogo jih je bilo napisanih tudi za slovensko govoreče računalniške navdušence, vključno z Leksikonom računalništva in informatike iz @[225121937514131:274:Založba Pasadena] iz leta 2002 ter naslednjimi spletnimi: – http://www.islovar.org/ Slovensko društvo Informatika – https://www.termania.net/?searchIn=Linked&ld=122 @[1593155194031790:274:Institut “Jožef Stefan”] – http://slovar.ltfe.org/ @[59450269571:274:Laboratorij za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko]

Pazljivo smo odprli muzejski primerek tipkovnice IEVT Ines za ZX Spectrum in raziskali, kako se je pravzaprav spojila z njim. V osnovi se preprosto priklopi na oba konektorja za tipkovnico (KB1 & 2) na Spectrumu, v ohišju pa so še premostitev video izhoda, interni napajalnik, stikalo za vklop in rdeča statusna LEDica. Več slik na: https://imgur.com/a/RphAAKL

Redkokdo se lahko pohvali, da ima doma igralno konzolo, ki jo je naredila “NASA”, a mi jo imamo! Gre za model NS-101, ki ponuja: NEW 16 BIT DIGITAL SOUND REAL VOICE ARCADE QUALITY GRAPHICS MegaCard gamepad Prek spodnjega linka smo izvedeli, da je bila v Sloveniji oglaševana v reviji Megazin (december 1993) in da jo je uvažalo podjetje Atlas iz Celja. Viri in več informacij: – https://segaretro.org/New_16_Bit

Stvari je najlažje zbirati, če imaš jasen cilj – krmilnikov za igralne konzole imamo že mnogo, vključno z orjaškim Atari 5200 Trak-Ball Viri in več informacij: – http://www.atarimuseum.com/videogames/consoles/5200/5200trakball.html – https://www.youtube.com/watch?v=RsS-Nnliroc – https://www.thecoolector.com/pop-chart-lab-chart-controllers/

Naš Nintendo Power Pad iz leta 1988 je sicer malce zmečkan, ampak se bi še vedno dalo zaplesati na njem Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Power_Pad – https://www.youtube.com/watch?v=IIsnvBEYhOg

Prenosnik Toshiba T1000 iz leta 1987 je uspešno konkuriral IBM PC Convertible, med drugim tudi, ker ponuja serijski in paralelni port ter priklop zunanjega monitorja. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Toshiba_T1000 – https://zbirka.muzej.si/#eksponat=392