Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete.
Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003.
Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk. Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684.
V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054.
Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan špetič.
Po Jokerju Joker
Spremna beseda gostujočega strokovnjaka [Artur švarc]
V zlati pionirski dobi slovenskega računalništva smo v slovenščini računalniške igre lahko spremljali le v reviji Moj Mikro, dokler se 1992 najprej kot prototip v sivo modri barvi, pozneje pa kot priloga Mojega Mikra in samostojna revija ni pojavil Joker.
Joker je bil več kot le revija o računalniških igrah. Njegova dodana vrednost so bile tudi zgodbe, ki niso bile povsem vezane na računalništvo. Skratka, Joker je bil od samega začetka računalniški zabavnik, ki bo na slovenskem revijalnem trgu, čeprav je jeseni 2017 odšel v večna lovišča, unikaten in neponovljiv. Ekipa zanesenjakov pod partizanskimi imeni Lord Febo, Sneti, Quattro, Agressor in ostali, ki je sestavljala Joker Cream Team, je spremenila tudi slovenski jezik. V pisanju so uporabili od najbolj starih in pozabljenih arhaičnih besed, pa do najbolj odbitih neologizmov – fantje so si izmislili debel kup novih slovenskih besed ali se na ekstremno inteligenten način ponorčevali iz obstoječih.
Slog, ki je krasil Jokerjevo pisanje, je neponovljiv.
Zategadelj so bili tovrstni lingvistični eksperimenti odsihmal ter za pamtiveke vtisnjeni v uho vsakobitnega računalniškega slušatelja in bravca. Bes šentaj zlobo, antijunaka, ki se ni pravočasno zavrtel v ples z zobom časa in je klonil pod nadmočnim kapitalskim interesom in njih hlapčiči.
Domislic in jezikovnih prevratov ni manjkalo praktično na nobeni strani Jokerja in mnogi so revijo prebirali tudi, čeprav jih igre neposredno niso zanimale.
Če postrojimo le nekaj njih – v odgovor na Toporišičev umotvor ‘zgoščenka’ je Joker iznašel ‘tlačenko’ in potem v dobi DVD-jev še ‘natlačenko’. Njihov pristop k različnim temam je bil tudi humoristično nadmočen s pogostim citiranjem in spreobračanjem stavkov in fraz. Tako iz glave je ostal Gargamelov uvodni citat iz Smrkcev, ki je bil za potrebe Jokerja predelan v »Umrem vas, vse vas umrem, pa če potem takoj!«
Joker se je dolgo upiral dobi, ko je splet postavil nove zakonitosti medija. Majhnost trga, nova generacija digitalnih bralcev z drugačnimi navadami in nezanimanje branže za oglaševalsko podporo, so zavdali usodno brco farbovitemu magazinu in čitavce opeharila za nove dogodoviščine.
Legende pa so zato, ker se jih ne da izbrisati. Joker je – legenda.
Povezave
- Rekonstrukcija spletne strani: joker.muzej.si
- Posnetki revij: joker.muzej.si/pdf
- Vpisi v muzejski zbirki: zbirka.muzej.si/#najdi=joker
- Museums.txt