Odpiralni čas: četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih.
Razstava Medijski in tehnološki vsakdan (2022-2023)
Kateri mediji in tehnologije so danes najbolj prisotni v vsakdanjem življenju? Kako se povezujejo z vsakdanjimi rutinami? Kakšne družbene odnose gradimo skozi sodobno tehnologijo? Kako jih vzpostavljamo? S kom in v kakšnih okoliščinah? Kako digitalna tehnologija spremlja posameznika skozi življenje? Kakšne medijske dogodke in prakse vzpostavljajo mladi skozi njim najbolj privlačne medijske kanale?
Projekt RSF je eden od pilotnih projektov “s področja uvajanja pristopov na raziskovanju utemeljenega kurikula”, ki jih financira Univerza v Ljubljani. Raziskava je tudi del temeljnega raziskovalnega projekta Medijski repertoarji mladih (ARRS, J5-2564).
Mentorice: red. prof. dr. Tanja Oblak Črnič, asist. Katja K. Ošljak, Gaja Zornada
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede – Katedra za medijske in komunikacijske študije v sodelovanju z Računalniškim muzejem.
Raziskave:”Heavy Tiktokerji” in prakticiranje vsakdana (Nika Toporiš, Gal Kranjčič, Mitja Bergoč), Izražanje glasbene identitete mladih preko prakse deljenja v zgodbi na Instagramu (Ajda Lah, Simon Poles, Lara Mlakar), Ohranjanje stika – starostnikov pogled v zaslon (Amanda Buhinjak, Alipa Kasjak Gutman, Nika Vajnhandl), Druženje okoli zaslona? – družinske tehnokulture (Špela Pečlin, Tara Podedenšek, Klara Gazvoda), Arhiviranje spominov na družbeni medijih (Helena Fajfar, Ema Petan).
Od novembra 2022 do konca januarja 2023 so študenti izbirnega predmeta Etnografija digitalnih medijev, ki poteka v okviru podiplomskega programa Komunikologija – medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, spoznanja iz prebrane literature nadgradili s samostojnimi premisleki ter pripravili pilotne raziskovalne projekte s pomočjo etnografskega pristopa k sodobnim digitalnim tehnologijam različnih vrst.
Posvetili so se dnevnim tehnološkim rabam izbranih družbenih skupin skozi kvalitativni pristop, ki omogoča podrobno analizo medijskih praks, izkušenj in odnosov z mediji, kot tudi raziskovanja medijskih dogodkov na terenu.
Metoda etnografije namreč zahteva spremljanje izbrane skupine oseb ali skupin na terenu – s poglobljenim opazovanjem in beleženjem dogajanja (recimo v okolju družin, domov, v šolskih oz. izobraževalnih okoljih, v spletnih skupnostih, ipd.) v kombinaciji z intenzivnim poglobljenim dialogom z udeleženci v obliki osebnih pogovorov.
