Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.
Pregled vsebine:
- Obisk OECD in nove namestitve IBM/360
- LTH, EMO, Brest, Fructal, KK Žalec, Lisca, Iskra
- Mladinska knjiga, Lek, Jugotekstil impex, PTT, RSNZ
- Krka, EGM, Elan, Simplex
- IBM 360/40 v ECM in Intertrade računski center
- IBM 1130 in drugi mini in birojski računalniki
- Philips Data 8000, Kienzle 6000, Nixdorf 820
V tokratni objavi nadaljujemo z obravnavo prvih računalnikov IBM/360 pri nas v letih od 1970 do 1972. Nameščenih je bilo precej manjših računalnikov iz serije, pa tudi dva večja IBM 360/40 v Intertrade računskem centru v Ljubljani in v ECM Ekonomskem centru Maribor. To sta bila ena izmed zadnjih sistemov IBM 360 pri nas. Pišemo pa tudi o računalnikih IBM 1130 in drugih mini in birojskih računalnikih, ki so se pri nas uveljavili po letu 1969. Oboji so bili dosti manjši od običajnih računalnikov tistega časa, pa tudi cenovno zelo ugodni. Mini računalniki so bili zelo prilagodljivi in kos tudi težjim nalogam, birojski računalniki pa so imeli le omejene funkcije za preproste obdelave in delo v pisarniškem okolju.
Ocena OECD
Strokovnjak OECD je v letu 1969 tri tedne preučeval elektronsko obdelavo podatkov pri nas in ugotovil, da je sicer dokaj dobro poskrbljeno za tehnično pomoč pri uvajanju računalnikov, da pa se v podjetjih premalo pozornosti posveča organizaciji dela z njimi. Marsikje so v tem času še vedno mislili, da bodo že s samo uvedbo računalnika preprosto rešili organizacijske probleme, vendar so se problemi brez predhodnih priprav in sprememb z uvedbo praviloma le še povečali.
Po mnenju strokovnjaka so se kot organizatorji v računalniških centrih boljše od tehnikov izkazali ekonomisti, marsikateri računalnik pri nas pa naj bi bil dvakrat večji kot je bilo potrebno. Pohvalil je organizacijo nekaterih skupnih centrov, kot zgledna primera pa izpostavil predvsem TAM in Metalko. Skupni centri so bili predvsem ugodna rešitev za manjša podjetja, kjer niso bili racionalni niti nakupi velikih niti malih računalnikov, prvih zaradi previsoke investicije, drugih zaradi premajhnih kapacitet za resne obdelave. (68/16, 69/04, 69/11, 69/36, 70/25, 74/14)
$> V muzeju hranimo luknjalnik IBM 029, ki se je uporabljal z računalniki serije IBM/360, imamo pa tudi nekaj sestavih delov enote magnetnega traku, kakršna je na sliki levo.
Statistika leta 1969
Leta 1969 naj bi bilo v Jugoslaviji od 100 do 120 elektronskih računalnikov, od tega približno 25 v Beogradu. Naložbe vanje naj bi bile še enkrat večje kot leto prej, vendar pa smo se s tem še vedno uvrščali na dno svetovne lestvice. Poleg omejenega vlaganja v opremo je bila še bolj zaskrbljujoča njihova slaba izkoriščenost. V prvem letu namestitve naj bi bila večina računalnikov povprečno le 20% izkoriščena. Razloge za tako stanje je bilo predvsem mogoče najti v pomanjkljivih in slabo izobraženih kadrih, delno pa v neprimerni strategiji razvoja računalniških kapacitet v podjetjih.
Medtem naj bi bilo po svetu-večina v Združenih državah-samo v tehnološki proces proizvodnje vključenih že okrog 3000 procesnih računalnikov. Že leta 1967 naj bi bilo v Združenih državah skoraj 40.000 računalnikov, v najbolj razvitih evropskih državah pa po 2000 do 3000. V prvi polovici leta 1969 naj bi bilo v državah zahodne Evrope nameščenih okrog 13.000 novih elektronskih računalnikov, kar 3500 v Angliji, 1500 v državah Beneluksa, 4000 v Zahodni Nemčiji in 3300 v Franciji. (69/01, 69/04, 69/11)
Po regijah – drugje po Sloveniji 70
V letih 1970-72 so se pri nas še naprej nadaljevale predvsem namestitve najmanjših modelov iz serije IBM 360, pojavilo pa se je tudi več novih mini računalnikov. V Škofji Loki so po dolgotrajnih prizadevanjih za zamenjavo iztrošenega klasičnega sistema tudi LTH in partnerji prešli na elektronsko obdelavo podatkov s sistemom 360/20. V računski center so se poleg Gorenjske predilnice, Jelovice in Save vključili še Loka, Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka in kasneje Alpina Žiri. Ker je bil sistem že v začetku premajhen za takšno število partnerjev so se v naslednjih letih v Savi in Alpini odločili za nakup lastnega še novejšega sistema.
Leta 1970 so kot tretji v Celju tudi v EMO končno uspeli zamenjati njihov star klasičen sistem. Na novem sistemu 360/25 so podatke obdelovali še Železarna Štore, Kovinotehna Celje in TKO Zreče, bivši partner KK Žalec, pa je tega leta prav tako dobil svoj lasten sistem 360/20. Na računalniku v EMO Celje je vse do leta 1972 obdeloval podatke tudi Celjski zdravstveni dom.
Tudi v cerkniškem Brestu in v iskrini Elektromehaniki v Kranju so z nabavo sistema poskušali dohajati rast proizvodnje. V podjetjih je bilo namreč vse težje spremljati in obvladovati obseg poslovanja na roke in z umskim delom. Če so želeli racionalno voditi dobavo materialov in izdajo naročil, dovolj hitro slediti spremembam povpraševanja na trgu in se odzivati s hitrimi poslovnimi odločitvami, so bili primorani uvajati dosledno in ažurno obdelavo podatkov.
V obratu Elektromehanika Kranj so z namestitvijo računalnika IBM 360/25 nadomestili stare mehanografske stroje UNIVAC 60/120, ki so jih uporabljali od leta 1960. V elektronsko obdelavo jih je prisilil vedno večji obseg poslovanja, želeli pa so tudi usmerjati in optimizirati proizvodni proces v tovarni.
V Fructalu so na novem računalniku začeli z obdelavo raznih področji, od naročil in usmerjanja voznega parka pa do programiranja proizvodnje in analize trga. V njihovem centru so obdelovali tudi LIP in nekaj drugih podjetij. V Fructalu so prednost obdelave videli tudi v razbremenitvi kadrov od rutinskih poslov.
Še ena izmed novih lastnic sistema je bila največja sevniška tovarna Lisca. Ta je bila že prej znana kot ena najsodobneje urejenih tovarn z odličnimi poslovnimi uspehi. V obdelavo se je k Lisci priključila tudi sevniška Jutranjka. (68/04, 68/08, 69/15, 70/01, 70/04, 70/10, 70/11, 70/12, 70/17, 70/19, 70/29, 71/55, RII/01)
Po regijah – drugje po Sloveniji 71-72
V letih 1971 in 1972 je takšne manjše sisteme IBM 360 dobilo še nekaj drugih uspešnih podjetij, večina v Ljubljani. Med njimi so bili Mladinska knjiga, Lek, PTT, Jugotekstil in RSNZ. Drugje po državi pa v Tomosu v Kopru in Simplexu v Idriji, v Elanu v Begunjah, v Krki v Novem Mestu in Elektrogospodarstvu v Mariboru.
Ko so v predhodniku Pošte Slovenije PTT-Pošta, telegraf in telefon leta 1971 kupili manjši sistem 360/20, so takoj pričeli obračunavat telefonsko naročnino in izstavljati račune naročnikom. Kvalitetne telefonske povezave so v tem času že začele postajati pomemben del računalništva pri nas, saj so omogočale uvedbo oddaljenih terminalov in povezovanje sistemov v mreže na državnem in mednarodnem nivoju.
S sodelovanjem podjetij Interevropa, Luka Koper in stanovanjskih podjetjih obalnih občin je 1971 začel v Tomosu obratovati najet sistem 360/20. Računalnik je uporabljala vrsta podjetij med njimi tudi Palace Hotel. Obalne občine so istega leta ustanovile skupno medobčinsko službo za elektronsko obdelavo podatkov, ki je koristila med drugim tudi Tomosov računalnik.
V Novem Mestu je Krka z izgradnjo novega modernega proizvodnega obrata odprla tudi razvojno raziskovalni center, kjer so namestili sistem IBM 360/25, takrat drugi v novomeški občini.
V Elektrogospodarstvo Maribor pa so na novem računalniku začeli z obdelavo tehničnih podatkov, investicij in prodaje, podatkov o pretoku energije, pa proizvodno statistiko, delali pa naj bi tudi na simulacijah prihodnjega razvoja omrežja. Prva naloga je bila analiza pretoka električne energije za predhodnih šest let. K EGM so se pridružili še Zavarovalnico Maribor, KBH Maribor in Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor.
Leta 1972 je tudi RSNZ Republiški sekretariat za Notranje zadeve dobil svoj lasten računalniški sistem 360/25, ki so ga v naslednjih letih uporabljale tudi ljubljanske občine, še posebej mestna občina in ljubljanski Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Nameščen je bil v ljubljanski Kresiji, kjer so se nahajali tudi nekateri drugi državni in občinski organi. Na računalnik v Mladinski knjigi pa se je k obdelavi takrat priključilo tudi časopisno podjetje Delo. (68/15, 69/03, 69/27, 69/33, 69/34, 70/15, 70/20, 70/23, 71/17, 71/28, 71/49, 72/54, MNZ/01, PKZ/01)
Intertrade RC in ECM.. 360/40
V letu 1971 sta bila nameščena še dva srednje velika sistema IBM 360/40 v Intertrade-ovem računskem centru v Ljubljani in v ECM Ekonomskem centru v Mariboru, kjer so računalnik najeli s sodelovanjem podjetij Impol Slovenska Bistrica, Mariborska livarna, MTT, Primat in Svila Maribor, TAM Maribor, TVZ Boris Kidrič, Zlatorog in Zavarovalnica Maribor. To sta bila ena izmed zadnjih sistemov IBM 360 pri nas.
Intertrade računski center je bil center odptrega tipa, ki je med drugim vsem kupcem IBM sistemov v Sloveniji omogočal praktične tečaje in uporabo računalnika v primeru izpada lastnih sistemov. Na računalnike centra je bil oddaljeno povezan tudi njihov Šolski center IBM v Radovljici. V naslednjih letih so kapacitete centra še precej nadgradili, deloval pa je kar v treh izmenah. Storitve centra je redno uporabljalo vsaj dvajset podjetij in organizacij, med njimi tudi RZS Ljubljana in Železarna Ravne.
Sistem nameščen v ECM Ekonomskem centru Maribor pa je bil rezultat večletnih prizadevanj, da bi se izboljšalo splošno stanje obdelave podatkov in se pospešil razvoj gospodarstva na tem področju. Za najem računalnika IBM 360/40 so se odločili medtem, ko so s partnerji že vzpostavljali večji skupni center. Ta je bil realiziran do leta 1973 z izgradnjo nove stavbe v okviru VEKŠ in najemom še novejšega računalnika. (69/14, 70/06, 70/45, 71/29, PKZ/01)
VTŠ in IMFM.. IBM 1130
V tem obdobju burnega razvoja računalniških kapacitet, ki večinoma sloni na sistemih IBM/360, pa je vredno omeniti še nekaj drugih manjših sistemov.
Prvi mini sistem IBM 1130 je bil kupljen leta 1969 v okviru IMFM, nameščen pa je bil v novem računskem centru na FNT Fakulteti za naravoslovje in tehniko. Univerza v Ljubljani ga je takrat kupila tudi zato, ker je bil računalnik CDC 3300 nameščen v Stegnah predaleč in nedostopen. Na računalniku so takrat Janez Štalec, Egon Zakrajšek in Konstantin Momirovič začeli razvijati statistični program SS (Statistical system).
IBM 1130 je bil tudi prvi računalnik na VTŠ Višji tehniški šoli v Mariboru. Tu so ga istega leta kupili za svoje šolske potrebe večinoma iz lastnih sredstev, delno pa s participacijo podjetij Konstruktor, Tehnogradnje in Elektrokovina. To je bil pomemben mejnik v razvoju šole, ki je v tem času nudila usluge industriji tudi v sodelovanju z ECM Ekonomskim centrom Maribor. V šolskem letu 1972/73 so začeli med prvimi uvajati študij računalniške smeri, v naslednjem šolskem letu pa so postavili tudi večji računalniški center in moderno računalnico.
Profesor VTŠ Milan Kac je takrat napisal več del posvečenih delu z računalnikom IBM 1130, na primer učbenik za Fortran in monitorski program računalnika, ter priročnik za njegovo uporabo pri računanju statičnih konstrukcij. Tri članska raziskovalna ekipa je takrat preučila možnosti za uporabo računalnika IBM 1130 pri oblikovanju knjižničnega informacijskega sistema na VTŠ. V ta namen so bili za računalniško obdelavo pripravljeni avtorski katalog, UDK in lasten sistem indeksiranja, izdelane kode in izoblikovani ustrezni programi v Fortranu. Rezultati raziskave so pokazali, da je tak mini računalnik mogoče koristno uporabljati v knjižnični informatiki, zlasti pri izdajanju seznamov in biltenov, ter da ta lahko ustrezno dviga učinkovitost posebno v manjših in srednjih strokovnih ter znanstvenih knjižnicah. (69/02, PKZ/01)
IBT in TGA.. IBM 1130
Leta 1969 so začeli IBM 1130 uporabljali tudi v IBT Investicijski biro Trbovlje, kjer so si z njim pomagala tudi druga večja podjetja iz Zasavja. Njihov znanstveno raziskovalni oddelek se je ukvarjal z organizacijo poslovanja in študijami razvojnih možnosti v energetiki, rudarstvu, ekonomiki in transportu. Pomagali so pri uvajanju računalništva v podjetjih, na primer v Dravskih elektrarnah, in izvajali obdelavo podatkov za podjetja, na primer za združenje podjetij Rudis in iskrino tovarno polprevodnikov v Trbovljah.
Enak sistem je nabavila tudi TGA Tovarna glinice in aluminija Kidričevo in sicer leta 1971. Tam so z njim poleg administrativne obdelave in nadzora nad zalogami v skladiščih tudi uspešno načrtovali proizvodnjo v elektrolizi in livarni, načrtovali obratovanje električnih peči in izvajali nadzor nad kakovostjo vhodnih materialov. (69/13, 69/21, 71/16, 71/34)
IBM 1130 in drugi mini računalniki
IBM 1130 je bil v tem času najcenejši IBM-ov mini računalnik, ki je imel običajno nameščen tudi trdi disk velikosti 1Mb. Uporaben je bil tako za reševanje znanstveno-tehničnih kot ekonomskih problemov saj je omogočal programiranje v jezikih Fortran in RPG. Spadal je v razred mini sistemov, kot so bili sistemi DEC PDP in je v veliki meri temeljil na tehnologiji SLT značilni za računalnike IBM 360.
Mini računalniki so se pojavili s tranzistorsko tehnologijo v drugi polovici šestdesetih kot nov razred večinoma specializiranih računalniških sistemov, ki so bili majhni, cenovno ugodni(tudi do 100 krat cenejši od velikih računalnikov) in prilagodljivi potrebam uporabnikov. Pogosto so se prodajali po principu OEM in so podpirali uporabo poceni standardnih zunanjih enot. Mini računalniki so običajno podpirali programiranje v vsaj enem izmed razširjenih višjih programskih jezikov.
Proizvajalcev mini računalnikov je bilo precej, najbolj uspešen pa je bil v tem segmentu DEC. Njihov PDP 8 iz leta 1965 je bil prvi uspešen mini računalnik z 50.000 prodanimi enotami. Drugi znani mini računalniki, ki so se pojavljali tudi pri nas predvsem v sedemdesetih so bili poleg DEC-ovih PDP-jev in IBM 1130 še IBM 3, Honeywell G316, HP 2100, CDC 1700 in drugi. Mini računalniki so vse do prihoda mikro računalnikov ohranjali precej soliden tržni delež in so bili še posebej razširjeni v izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih ustanovah. (WIKI/30, W/10)
$> V muzeju hranimo vsaj en sestavni del procesne enote računalnika IBM 1130, in več sestavnih delov zgrajenih po isti tehnologijo IBM SLT iz tega obdobja.
Novoteks, Pionir, Ingrad, GLIN, Kontekstobus, Iskra Commerce.. Philips Data 8000
Poleg mini računalnikov pa so se v sredini šestdesetih pojavili tudi mali poslovni računalniki ali birojski računalniki. To so bili zelo majhni računalniki, ki so zadostovali kvečjemu za eno samo podjetje. Sem sodijo števili sistemi evropskih proizvajalcev Friden, Singer, Nixdorf, Kienzle in Philips. Pri nas je sprva prevladoval Philipsov računalnik Data 8000, ki ga je dobavljalo ljubljansko podjetje Commerce.
Najprej so ga imeli leta 1969 v Novoteksu in Pioniriju v Novem Mestu, verjetno pa tudi v SGP Gorica. Nato so ga kupili še v Ingrad Celje, GLIN Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, v ljubljanskih podjetjih Kontekstobus, Iskra Commerce in Autocommerce. Novoteksov računalnik je bil prvi na dolenjskem. Podjetje je v tem obdobju zelo uspešno poslovalo in širilo proizvodnjo ter izbor izdelkov. V tako pestri in obsežni proizvodnji jim je računalnik dobro koristil. V Pionirju so z njim modernizirali poslovanje podjetja. Kupili so še vrsto perifernih enot, luknjalnik, verificirko, čitalnik kartic in sortirko, leto kasneje pa še en računalnik istega tipa, tako da so postopno omogočili prehod na nov večji računalnik.
Kot v drugih večjih in srednjih gradbenih podjetjih v Sloveniji, so tudi v Ingrad Celje leta 1971 uvedli uporabo elektronskega računalnika. V tem času je računalnik za gradbena podjetja postal bistven in nepogrešljiv sestavni del poslovnega mehanizma. Z njim so pospešili obdelavo vseh finančnih področij podjetja, na primer sestavo predračunov in ažuren pregled nad zapadlimi terjatvami in obveznostmi. Olajšali so sestavo planov za gradbeno operativo na primer pri nabavi materiala in razporejanju mehanizacije, delovnih ur in podobno.
V Iskra Commerce so računalnik začeli uporabljati z letom 1970. Knjigovodstvu je nudil vse potrebne podatke, za bolj kompleksne obdelave pa so pripravljene podatke posredovali v enega izmed ljubljanskih centrov z računalnikom IBM 360/30. Računalnik je sprva povzročal nekaj težav pri fakturiranju, sicer je pa menda napravil red v dokumentaciji podjetja in dobro služil pri vsakodnevnih pregledih in obdelavi podatkov s področja prodaje na debelo na domačem trgu. (69/16, 69/18, 69/33, 69/39, 70/04, 70/21, 70/22, 70/40, 71/40, PIO/01)
Železarna Ravne.. Kienzle 6000
Železarna Ravne je še en primer uspešnega podjetja z raznovrstno in vsestransko uporabo računalništva. Podjetje je najprej sodelovalo z Železarno Jesenice, kjer so imeli bogate izkušnje, tako pri obdelavi poslovnih podatkov, kot tudi na področju operacijskih raziskav. Konec šestdesetih let pa so pričeli z organizacijskimi pripravami za obdelavo podatkov na lastnem računalniku. Izdelali so koncept za obdelavo podatkov v celotnem podjetju in uvedli vrsto ukrepov, na podlagi katerih so dobili stalen dotok dokumentacije.
Lastno obdelavo so začeli 1970 najprej z manjšim računalnikom Kienzle 6000, istočasno pa so se že intenzivno organizacijsko in kadrovsko pripravljali na večji sistem, ki so ga najeli leta 1973. Najprej so želeli predvsem uvesti nadzor nad zasledovanjem direktnih stroškov v vseh fazah proizvodnje in poslovanja. Železarna Ravne pa je tako kot Železarna Jesenice znana tudi po naprednih tehnoloških raziskavah v metalurgiji in analizah kakovosti proizvodov, za katere so razvijali in uporabljali izvirne računalniške programe.
So tudi pionirji v uvajanju procesnih računalnikov v proizvodni proces. Sodelovali so z vrsto znanstvenih organizacij pri nas od IMFM in Metalurškega inštituta do Strojne fakultete in njihovega oddelka za avtomatizacijo proizvodnih procesov. (68/07, 69/22, 69/37, 70/05, 71/04, 71/25)
$> V muzeju lahko vidite podoben birojski računalnik Friden 6010, ki je izdelan v podobni tehnologiji. Njegovega izvora žal ne poznamo.
Špedtrans, MERX, Občina Maribor.. Nixdorf 820
V letih 1971/72 sta se pri nas pojavila še dva nova tipa malih sistemov evropskih proizvajalcev. Nixdorf na primer je v poznih šestdesetih izdelal zelo dostopen sistem Nixdorf 820 namenjen za enostavno pisarniško uporabo. To je bil tako imenovani VRC računalnik za vidno evidenco(Visible record computer), ki je podatke zapisoval na posebne magnetne kartice s katerih je bilo možno podatke razbrati tudi neposredno brez uporabe računalnika.
Programi, ki jih je nudil Nixdorf so bili priloženi v obliki priključnih spominskih modulov in jih ni bilo mogoče spreminjati, računalnika pa tudi ni bilo mogoče prosto programirati. Sistem je bil sestavljen iz tipkovnice, printerja in dveh kanalov za spominske module, enega za operacijski sistem in drugega za programe.
Leta 1971 so tak sistem kupili tudi v Skupščini občine Maribor in v podjetju Špedtrans Maribor. Tu so računalnik najprej uporabljali za fakturiranje obračuna proizvodnje, dajal pa naj bi tudi razne statistične podatke in pozneje obračunaval osebne dohodke za celotno podjetje. Dva taka sistema so istega leta nabavili tudi v MERX-ovi poslovalnici Agropromet. Služila sta za prehodno uvajanje računalniške obdelave pred nakupom večjega sistem za celotno podjetje. (71/06, 71/07, 71/11, 71/36, 73/19, PKZ/01)
.. zbral in sestavil Miha Urh
Sledi
Z naslednjo objavo se bomo dotaknili pomembne prelomnice, ki jo predstavlja leto 1971 za razvoj računalništva pri nas. Ustavili se bomo pri prvi regionalni računalniški mreži v Jugoslaviji, ki je nastala z namestitvijo velikega računalnika CDC 6400 v RRC. Nanj je bilo takrat povezanih prvih 9 oddaljenih terminalov. Podrobno bomo obravnavali razvoj univerzitetnega računalništva v Ljubljani in v Mariboru, pa projekt uvajanja pouka računalništva v srednje šole in začetek študija računalništva na Fakulteti za elektrotehniko. Preberete lahko tudi nekaj zanimivosti o mednarodnem kongresu IFIP, ki je bil jeseni 1971 organiziran v Ljubljani.
Viri
68/04 : Delo (05.06.1968, letnik 10, številka 153) (LINK) | 68/07 : Informativni fužinar (1968, letnik 5, številka 4) (LINK) | 68/08 : Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5) (LINK) | 68/15 : Delo (27.11.1968, letnik 10, številka 325) (LINK) | 68/16 : Tribuna: študentski časopis (1968/1969, letnik 18, številka 10) (LINK) | 69/01 : Aluminij (april 1969, letnik 7, številka 4) (LINK) | 69/02 : Katedra (1969, letnik 8, številka 8) (LINK) | 69/03 : Naša smučina (1969, letnik 8, številka 10) (LINK) | 69/04 : Iskra (1969, letnik 8, številka 45) (LINK) | 69/11 : Delo (25.10.1969, letnik 11, številka 293) (LINK) | 69/13 : Delo (16.12.1969, letnik 11, številka 341) (LINK) | 69/14 : Delo (17.12.1969, letnik 11, številka 342) (LINK) | 69/16 : Dolenjski list (11.09.1969, letnik 20, številka 37) (LINK) | 69/18 : Dolenjski list (23.10.1969, letnik 20, številka 43) (LINK) | 69/21 : Primorski dnevnik (14.11.1969, letnik 25, številka 7458) (LINK) | 69/22 : Koroški fužinar (25.08.1969, letnik 19, številka 3) in Koroški fužinar (27.11.1969, letnik 19, številka 4) (LINK,LINK) | 69/27 : Delo (14.09.1969, letnik 11, številka 252) (LINK) | 69/29 : Delo (16.10.1969, letnik 11, številka 284) (LINK) | 69/33 : Delo (25.01.1969, letnik 11, številka 23) (LINK) | 69/34 : Dolenjski list (23.10.1969, letnik 20, številka 43) (LINK) | 69/36 : Delo (01.03.1969, letnik 11, številka 58) (LINK) | 69/37 : Delo (09.05.1969, letnik 11, številka 125) (LINK) | 69/39 : Delo (12.07.1969, letnik 11, številka 188) (LINK) | 70/01 : MERX Vestnik (November 1970, Leto 6, Številka 7) in Merx vestnik (1970, letnik 6, številka 6) (LINK,LINK) | 70/03 : Iskra (1970, letnik 9, številka 31) (LINK) | 70/04 : Dolenjski list (27.08.1970, letnik 21, številka 35) (LINK) | 70/05 : Koroški fužinar (27.11.1970, letnik 20, številka 4) (LINK) | 70/06 : Tovariš (1970, letnik 26, številka 28) (LINK) | 70/10 : Delo (30.12.1970, letnik 12, številka 354) (LINK) | 70/11 : Delo (08.01.1970, letnik 12, številka 6) (LINK) | 70/15 : Delo (12.05.1970, letnik 12, številka 126) (LINK) | 70/17 : Delo (22.02.1970, letnik 12, številka 51) (LINK) | 70/19 : Glas (06.06.1970, letnik 23, številka 43) (LINK) | 70/20 : Dolenjski list (29.10.1970, letnik 21, številka 44) (LINK) | 70/21 : Dolenjski list (19.03.1970, letnik 21, številka 12) (LINK) | 70/22 : Dolenjski list (26.03.1970, letnik 21, številka 13) (LINK) | 70/23 : Delo (03.06.1970, letnik 12, številka 148) (LINK) | 70/25 : Delo (28.03.1970, letnik 12, številka 91) (LINK) | 70/29 : Delo (11.04.1970, letnik 12, številka 99) (LINK) | 70/40 : Delo (14.04.1970, letnik 12, številka 102) (LINK) | 70/45 : Delo (14.10.1970, letnik 12, številka 280) (LINK) | 70/46 : Delo (20.06.1970, letnik 12, številka 165) (LINK) | 70/47 : Iskra (04.02.1970, letnik 9, številka 5) in Iskra (31.10.1970, letnik 9, številka 40) (LINK,LINK) | 71/02 : Delo (16.11.1971, letnik 13, številka 312) (LINK) | 71/04 : Informativni fužinar (1971, letnik 8, številka 6/7) (LINK) | 71/06 : Merx vestnik (1971, letnik 7, številka 7) (LINK) | 71/07 : Merx vestnik (1971, letnik 7, številka 10) (LINK) | 71/08 : Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160) (LINK) | 71/11 : Delo (25.05.1971, letnik 13, številka 139) (LINK) | 71/16 : Aluminij (november 1971, letnik 9, številka 11), Aluminij (december 1971, letnik 9, številka 12) in Aluminij (december 1971, letnik 9, številka 7a) (LINK,LINK,LINK) | 71/17 : Novoles (30.12.1971, letnik 9, številka 12) (LINK) | 71/19 : Naš Aero (03.07.1971, letnik 10, številka 3) (LINK) | 71/25 : Delo (05.03.1971, letnik 13, številka 61) (LINK) | 71/28 : Delo (29.03.1971, letnik 13, številka 85) (LINK) | 71/29 : Delo (03.04.1971, letnik 13, številka 90) (LINK) | 71/34 : Delo (15.04.1971, letnik 13, številka 102) (LINK) | 71/36 : Delo (28.07.1971, letnik 13, številka 202) (LINK) | 71/40 : Ingrad (1971, letnik 20, številka 1) (LINK) | 71/49 : Delo (05.11.1971, letnik 13, številka 301) (LINK) | 71/55 : Hmeljar (1971, letnik 25, številka 2) in Hmeljar (1971, letnik 25, številka 7) (LINK,LINK) | 73/19 : Delo (25.04.1973, letnik 15, številka 113) (LINK) | 74/14 : Preseki (1974, letnik 6, številka 3) (LINK) | MNZ/01 : Roman Batis-Od mehanografske obdelave podatkov do Schengna (LINK) | PIO/01 : Zgodovina podjetja Pionir (LINK) | PKZ/01 : Miroslav Novak – Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov na območju arhiva Maribor (LINK) | RII/01 : Estera Cerar, Raša Urbas in Urška Stankovič Elesini – Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 z primeri iz slovenske tekstilne industrije (LINK) | W/10h : IBM 1130 Functional characteristics (LINK,LINK) | WIKI/30 : Mini computer, IBM 1130