Prvi računalniki v Sloveniji, 5. del – prvi večji elektronski center

Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.

Pregled vsebine:

• Intertrade IBM zastopništvo in šolski center
• IBM 1401 v TAM Maribor
• GE Bull Gamma 10 v ECM Maribor
• NCR 390 v Splošna plovba Piran
• CER 200 v Planika Kranj
• CDC 2100 v Iskra CAOP Ljubljana Stegne
• CDC 3300 in ustanovitev RRC Ljubljana

V tokratni objavi obravnavamo namestitev prvih elektronskih računalnikov pri nas med leti 1965 in 1967, ter vzpostavitev prvega večjega elektronskega centra. V Sloveniji naj bi bili konec leta 1965 šele štirje elektronski računalniki. Po prevzemu zastopništva IBM s strani podjetja Intertrade je bil prvi elektronski računalnik IBM 1401 nameščen v mariborskem TAM-u. Istega leta je bil nameščen tudi računalnik GE Bull Gamma 10 v ECM Ekonomskem centru Maribor. Leto kasneje je bil v Splošni plovbi Piran nameščen računalnik NCR 390, potem pa še elektronski računalnik jugoslovanske izdelave CER-200 v kranjski Planiki. Največ pozornosti bomo namenili prvima velikima računalnikoma CDC, ki sta bila nameščena v Iskra CAOP Centru za obdelavo podatkov v Stegnah in ustanovitvi RRC Republiškega računskega centra, ki je v naslednjih letih predstavljal središče računalniškega dogajanja v državi.

Intertrade zastopništvo IBM

Velik premik na področju opremljenosti z računalniki se je pri nas zgodil, ko je leta 1964 podjetje Intertrade pridobilo zastopniške pravice za prodajo računalnikov IBM v Jugoslaviji. V nekaj letih je podjetje pri nas vzpostavilo močno prodajno, podporno, servisno in izobraževalno mrežo in gospodarstvu konec šestedesetih let prodalo vrsto manjših in srednje velikih sistemov. Podjetje je nudilo kar dobre možnosti za pridobitev znanja, praktičnih izkušenj in nasvetov že pred uvedbo računalnika v podjetju, pogosto pa so Intertrade strokovnjaki uvajali v delo z računalnikom tudi na terenu.

IBM si je pri nas v naslednjih letih zgradil precejšen sloves prav zaradi dobro razvitih uporabniških storitev vključno z učinkovitimi in hitrimi servisi. Menda so tudi večje probleme rešili v kratkem času, saj je imel IBM po Evropi razvito mrežo skladišč in servisov od koder so hitro lahko pripeljali rezervne dele. (67/04, 67/09, 68/04, CHCI/01, SRS/03)

Intertrade šolski center IBM

Podjetje je naredilo veliko na področju izobraževanja in je nadomeščalo praznino, ki jo je v tem času pustilo pomanjkanje tovrstnega izobraževanja v javnih šolah in na fakultetah. Za izobraževanje je večinoma skrbel le Računski center IMFM, do leta 1967 pa naj bi bilo v programiranju izučenih le 40 ljudi v državi.

Takrat je v Radovljici začel delovati Intertrade Šolski center IBM, kjer se je pred uvedbo računalnika v posameznem podjetju lahko v večjem številu šolal za to potreben kader. Vsak teden naj bi organizirali tečaje s po 30 do 40 udeleženci. Ob ustanovitvi je imel šolski center le eno učilnico, tečaje pa je v tem prvem obdobju do leta 1971 obiskalo kar 3500 udeležencev iz vse države. (67/08, 67/26, 71/47, 71/54)

TAM.. IBM 1401

En izmed prvih elektronskih računalnikov, ki jih je Intertrade dobavil v Slovenijo je bil leta 1965 računalnik IBM 1401 za podjetje TAM Maribor. Tu so se že več let pripravljali za prehod na elektronski sistem. Za novi računalnik so pripravili obdelavo konstruktivne in tehnološke dokumentacije, perspektivnega razvoja z dolgoročnim planiranjem zmogljivosti, oskrbe z orodjem, obremenitve strojev in stroškovnih mest, evidenco kontrole kakovosti, analize tržišča in statistike prodaje, prodaje rezervnih delov, znanstvene raziskave in drugo. K obdelavi so se takrat priključila še mariborska podjetja Primat, Elektromontaža in Tovarna stikalnih naprav, z obdelavo kar 34.000 mesečnih pokojnin pa je pri njih začel tudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor. Obdelavo so na novem računalniku kmalu morali razširiti na dve izmeni, v sedemdesetih pa že na tri. Računalnik je v TAM-u deloval vse do konca sedemdesetih.

IBM 1401 je bil en izmed najbolj uspešnih in razširjenih računalnikov druge generacije. Izdelanih je bilo več kot 12.000 enot. Samo v ZRN, ki je sicer v Evropi prednjačila v številu računalnikov, jih je bilo do konca leta 1963 že približno 500, naročenih pa še 260. IBM 1401 je uporabljal kombinacijo polprevodniških diod in tranzistorjev, programiral pa se je lahko tudi z vrsto višjih programskih jezikov kot so Cobol, Fortran in RPG. Takšen računalnik so že v prvi polovici šestdesetih želeli kupiti v republiškem centru Narodne banke v Ljubljani, imeli pa so ga v tem času tudi v rudniku Trepča, v Podjetju za distribucijo električne energije Beograd in v Fabriki kablova Svetozarevo.

IBM 1401 je bil med prvimi IBM računalniki srednje zmogljivosti namenjen splošni uporabi in tako tudi dosti bolj cenovno dostopen kot njihovi veliki računalniki. To je verjetno glavni razlog za njegovo izredno popularnost, menda pa je bil v tem času tudi en izmed najbolj enostavnih računalnikov za programiranje. (64/10, 65/06, 66/08, 84/39, PMR/01, FLRJ/01, WIKI-20, W/10f)

$> V muzeju si lahko ogledate primerke tipičnih IBM modulov druge generacije, iz kakršnih je bil zgrajen tudi računalnik IBM 1401.

Statistika konec leta 1965

V Jugoslaviji naj bi bilo konec leta 1965 že 56 naprav, od tega 33 klasičnih garnitur računskih strojev in 23 elektronskih garnitur prve in druge generacije. Edini računalnik večje kapacitete je bil še vedno IBM 705 v Zveznem zavodu za statisiko v Beogradu, vsi ostali pa naj bi bili majhni računalniki, ki niso omogočali zahtevnejših operacij. V Sloveniji naj bi bili v tem času le štirje elektronski računalniki druge generacije in približno 10 klasičnih garnitur z računskimi stroji. Več kot polovica vseh sistemov v Jugoslaviji je bila IBM izdelave (približno 30), slaba tretjina UNIVAC (približno 18) in približno desetina ZUSE (verjetno 5). Pojavilo se je še nekaj sistemov BULL in ELLIOTT. V Jugoslaviji naj bi bilo skupno kar 13 elektronskih računskih strojev UNIVAC 1004, dva izmed teh v ljubljanski centrali SDK in v našem Zavodu za statistiko nameščena leta 1964. Želeli so ga kupiti tudi v Iskri, vendar je nakup spodletel.

Vzgoja kadrov za upravljanje s sistemi je bila prepuščena dobaviteljem in kupcem samim. Jugoslavija je bila na tej točki med slabše razvitimi državami na področju mehanografije v Evropi. Na svetovnem trgu je IBM obvladoval kar 65%, UNIVAC, HONEYWELL in CDC pa približno po 7-8%. Drugi manjši proizvajalci so bili še NCR, BURROUGHS, RCA in DEC. To izrazito prevlado IBM nad sedmimi manjšimi zasledovalci se je pogosto označevalo kot Sneguljčico in sedem palčkov. V letu 1965 so pri IBM izdelali že prvih 800 enot zelo popularnih sistemov 360/30 in 360/40, pri nas pa so se ti pojavili šele več kot dve leti kasneje v začetku leta 1968. (65/08, 66/03, 66/05, SDK/01)

ECM.. GE Bull Gamma 10

ECM Ekonomski center v Mariboru je bil poleg računskega centra v TAM-u glavno žarišče razvoja računalništva v tej regiji. Njegove korenine segajo v leto 1952, ko je bil ustanovljen Zavod za organizacijo in revizijo. Deloval je kot znanstveno-raziskovalna inštitucija na področju modernizacije proizvodnje in organizacije poslovanja mariborskih in okoliških podjetji. V tesni povezavi z VEKŠ Višjo ekonomsko šolo v Mariboru so izvajali statistične, ekonomske in operacijske analize ter sestavljali koncepte, modele in plane za razvoj. Ukvarjali so se tudi z uvajanjem modernih metod dela vezanih na računalniško obdelavo podatkov, center pa je od leta 1965 služil kot servis za obdelavo podatkov podjetjem Metalna in Marles Maribor, pa Tovarni dušika v Rušah in kasneje še nekaterim drugim.

Podjetja so leta 1965 združila sredstva za nabavo elektronskega računalnika druge generacije GE Bull Gamma 10. Tri leta kasneje so v dogovoru s podjetjem Metalna Maribor kupili še en tak računalnik in tako v obdelavo prevzeli še več naročil in zahtevnejših problemov. Gamma 10 je bil Bull-ov prvi elektronski računalnik. Namenjen je bil običajni poslovni uporabi in se je menda prodajal po zelo ugodni ceni. Vseboval je 1-4KB pomnilnika na osnovi magnetnega jedra, poleg 4000 germanijevih tranzistorjev pa je uporabljal tudi okrog 600 elektromehanskih relejev, ki so lahko opravljali časovno nezahtevne operacije.

Center je moderno obdelavo podatkov tudi uvajal v lokalnih podjetjih, na primer v Gorenju in v velenjskem rudniku. Prirejali so tečaje za organizatorje in programerje, ter spodbujali sodelovanje in smotrno združevanje v gospodarstvu. Delovanje centra je bilo še dosti širše in ni bilo omejeno le na raziskovalno delo, zajemalo je različna področja ekonomike in gospodarjenja, statistike in urbanizma, družbenega in gospodarskega planiranja. (66/14, 67/19, 68/21, PKZ/03, PMR/01, W/21)

Planika Kranj.. CER-200

V beograjskem Inštitutu Mihajlo Pupin so medtem končali prvo serijo 16 elektronskih računalnikov CER-200. CER-200 je bil rezultat večletnega dela na elektronskih računalniških sistemih. Inštitut je med leti 1960-66 izdelal več prototipov. Prototip CER-20 so uporabljali za svoje potrebe, dva prototipa CER-30 pa sta šla v EI Niš in RIZ Zagreb. O računalnikih iz serije CER(Cifarski elektronski računar) je malo znanega. Računalniki serije CER-200 naj bi bili v celoti izdelani v tranzistorski tehniki druge generacije, vendar pa se omenja tudi omejena uporaba integriranih vezij srednje sistemske integracije MSI.

Cena računalnika CER-200 je bila nižja od primerljivih tujih računalnikov v tem času, na inštitutu pa so za vse kupce organizirali tudi tečaj uporabe. Tržili so ga kot sistem za finančno in materialno knjigovodstvo, ter za obračun osebnih dohodkov. Primeren naj bi bil za vodenje računovodskih poslov tako v industriji, kot tudi bankah, v trgovini in drugih panogah. Računalnik so leta 1967 kupili v naši Planiki v Kranju in je bil v tem času še vedno en izmed redkih elektronskih računalnikov pri nas. Ostale računalnike iz serije CER-200 so pokupile razne jugoslovanske organizacije od beograjskega Jugopetrola in Poljobanke pa do EI Niš in agrokombinata PIK Tamis iz Panceva. (67/05, VB/01, WIKI-21)

Splošna plovba Piran.. NCR 390

Med leti 1966 in 1968 so tudi v piranski Splošni plovbi začeli uporabljati elektronski računalnik. To je bil NCR 390, en izmed prvih cenejših tranzistoriziranih poslovnih računalnikov namenjenih za splošno uporabo, ki je prišel na trg v prvi polovici šestdesetih. Ta je menda omogočal štiri vrste vnosnih načinov, poleg osnovnega prek luknjanih trakov, še prek luknjanih kartic, prek nekakšnih magnetnih kartic in prek direktnega vnosa s tipkovnico. NCR je bilo v tem času eno izmed vodilnih podjetij ravno pri uporabi najnovejših še neuveljavljenih tehnologij.

V Splošni plovbi so računalnik sprva uporabljali le v finančnem oddelku, nato pa še v plansko-analitski službi. Po letu 1969 so uporabo želeli še bolj razširiti, zato je računalnik postajal za njihove potrebe že premajhen. Leta 1967 je zaplula tudi prva jugoslovanska avtomatizirana ladja Postojna z vgrajeno elektronsko napravo za beleženje vrste podatkov prek senzorjev in za kontrolo glavnega pogonskega stroja. Podatke je naprava menda lahko posredovala naprej v centralo ali na teleprinter IBM, ki je tiskal natančen strojniški dnevnik. (67/22, 68/19, VB/01)

Iskra CAOP Ljubljana, Stegne.. CDC 2100

Tudi v Iskri se je leta 1966 začelo znova premikati. Po fiasku z Zuse in neuspešni nabavi elektronskega računalnika UNIVAC 1004 za lastne potrebe v letih 1963/64 so sklenili kooperacijsko in zastopniško pogodbo s podjetjem CDC po kateri je Iskra začela z izdelavo sestavnih delov za njihove računalnike, prevzela pa je tudi zastopništvo za CDC v Jugoslaviji. Tovarna inštrumentov v Horjulu je izdelovala nekatere sestavne dele za računalnike CDC, dogovarjali pa so se za izvedbo kompletne proizvodnje enega izmed njihovih računalnikov.

V novi iskrini tovarni v Stegnah so dve leti pripravljali elektronski računski center, kjer naj bi namestili novo opremo in opravljali obdelavo skupaj s partnerji. Priprave so bile dolgotrajne in obsežne. Iskra naj bi sprva samostojno, oziroma z morebitno podporo Izvršnega sveta SRS in drugih zainteresiranih, nabavila sistem CDC 2100 s periferijo, ki bi ga začasno namestili v centru medtem ko bi čakali na večji sistem CDC 3300 v enakovredni soudeležbi vseh partnerjev.

Oba računalnika CDC 2100 in CDC 3300 sta bila namenjena tako za obdelavo poslovnih kot tudi znanstveno-tehničnih nalog. Periferne enote so predstavljale kar dve tretjini investicije in so vključevale dva čitalnika kartic in traku, dva luknjalnika kartic in traku, vrstični tiskalnik in risalnik, štiri enote magnetnih trakov in dve enoti magnetnih diskov.

Na začasnem računalniku CDC 2100 so v letu 1967 izvajali pripravljalno testiranje programov in šolanje kadrov za delo na večjem sistemu. Do konca leta 1968 so izvedli dva tečaja in izšolali 8 programerjev. Vzporedno s tem so v Iskri izdelali interni koncept za elektronsko obdelavo podatkov in začeli z uvajanjem v vse enote podjetja. Slavnostna otvoritev centra v Stegnah je bila Oktobra 1968. K obdelavi na računalniku CDC 2100 pa naj bi se takrat priključili še organizaciji Delo in IMP Ljubljana. (64/06, 65/10, 67/01, 67/03, 67/04, 67/15, 67/16, 67/17, 68/01, 68/02, 68/02a, 68/22, SRS/02, W/10i)

Računalniki CDC (Control data corporation)

CDC je v šestdesetih na trgu ponudil vrsto zelo zmogljivih in cenovno ugodnih tranzistorskih računalnikov druge generacije. Iskrin CDC 2100 je nudil približno 0.5 MIPS, to je 500.000 navodil v sekundi pri taktu dobrih 400kHz, računalnik CDC 3300 pa kar 0.8 MIPS pri taktu 800kHz, za ta čas precej zmogljivosti, glede na to da je najmočnejši računalnik v tem času CDC 6600 nudil približno 3 MIPS in je ohranil mesto najmočnejšega vse do leta 1969. Linija CDC računalnikov se pogosto uvršča med tako imenovane superračunalnike.

Ti računalniki so običajno uporabljali CDC-jev operacijski sistem SCOPE in so podpirali programiranje v simboličnem strojnem jeziku Compass in višjih jezikih Fortran, Cobol, Algol in APL. Računalnike iz serije 3000 so imeli v Evropi od leta 1966 naprej tudi v CERN-u, pa na univerzi v Oslu in v nemškem Meteorološkem centru. Nekaj je bilo nameščenih v Franciji in v Angliji, konec šestdesetih pa tudi na Madžarskem v Narodni akademiji znanosti. Računalnik CDC 3300 so imeli še v Bratislavi, v Pragi in v Bukarešti. (68/22, WIKI-22)

$> V muzeju hranimo tudi primerke magnetnih trakov in sestavne dele magnetne enote IBM iz tega časa.

RRC Ljubljana.. CDC 3300

V Marcu 1969 je bil v računskem centru v Stegnah končno nameščen večji skupni računalnik CDC 3300 nabavljen v sodelovanju Iskre, Izvršnega sveta SRS, Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani. V okviru IJS se je takrat formiral RRC Republiški računski center kot samostojna enota, ki naj bi nudila v prvi vrsti računalniške zmogljivosti, medtem ko so imeli uporabniki v skladu z zahtevami centra svoje lastne programerske in organizatorske skupine. RRC je skrbel za teoretično in praktično vzgojo teh skupin, za pomoč uporabnikom pa je bila organizirana tudi manjša posvetovalna skupina in ekipa, ki je skrbela za nemoteno delovanje opreme. Oprema centra naj bi se po kapaciteti in programskih možnostih prilagajala potrebam in strukturi uporabnikov.

Težnje RRC so bile vedno v smeri koordiniranega in enotnega razvoja računalništva v Sloveniji, v smeri racionalizacije in standardizacije na vseh področjih. Zagovarjali so centralizirane računalniške kapacitet, skupna vlaganja in skupno reševanje kadrovskih problemov, izmenjavo programov in usklajevanje postopkov za zajemanje podatkov.

V tem času v državni upravi razen Zavoda za statistiko in skupščin ljubljanske in mariborske občine niso kazali dosti zanimanja za storitve centra. Obdelovali so se menda osebni dohodki za nekatere državne organe, v širšem pa javna uprava večinoma še ni bila organizacijsko pripravljena na uvedbo računalniške obdelave podatkov. Obstajal je nek utečen sistem, ki je bil okoren, omejen in zastarel. Zahteval je veliko število zaposlenih, ki so za obdelavo najnujnejših javnih podatkov menda potrebovali mesece.

Računalnik je v letu 1970 delal že v dveh izmenah in je opravil več kot 2000 ur, od tega polovico za Izvršni svet SRS in po četrtino za ostala dva partnerja. V tem času je bil to še vedno drugi največji računalnik v Jugoslaviji. Že ob nakupu računalnika CDC 3300 se je začelo govoriti o oddaljenih povezavah in vzpostavitvi nekakšnih terminalskih centrov po državi, ki bi se vključevali v centralni računalnik in druge istovrstne velike računalnike, ki naj bi jih še namestili po državi. Z vrsto velikopoteznih nakupov v naslednjih letih je center del teh idej realiziral in pridobival vse večji vpliv na razvoj računalništva pri nas, tako v javni upravi kot v gospodarstvu. Z realizacijo druge faze pa se je leta 1971 preselil v nove prostore, ki jih je priskrbela Univerza v Ljubljani v neposredni bližini IJS na Jadranski ulici. (67/16, 68/02, 68/05, 68/22, 69/17, 69/31, 71/20, SRS/02, W/10j)

.. zbral in sestavil Miha Urh

Sledi

V naslednji objavi bomo spremljali eksplozivno rast računalništva pri nas v letih 1968 in 1969. Preberete lahko nekaj o revolucionarni seriji računalnikov IBM 360 in o prvih računalnikih te vrste pri nas ter o novem računalniku Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu. Val elektronskih računalnikov je zajel celotno državo od večjih mest do bolj obrobnih regij. Mnogi izmed teh računalnikov so bili prvi računalniki na svojih območjih in so vsak po svoje prispevali k lokalnemu gospodarstvu.

Viri

64/06 : Iskra (1964, letnik 3, številka 40) (LINK) | 64/10 : Delo (26.06.1964, letnik 5, številka 173) (LINK) | 65/06 : Delo (06.10.1965, letnik 6, številka 272) (LINK) | 65/08 : Iskra (1965, letnik 4, številka 1) (LINK) | 65/10 : Iskra (1965, letnik 4, številka 4) (LINK) | 66/03 : Iskra (1966, letnik 5, številka 5) (LINK) | 66/05 : Iskra (1966, letnik 5, številka 28) (LINK) | 66/08 : Jeseniški Železar 1966 037 (LINK) | 66/14 : Delo (17.07.1966, letnik 7, številka 191) (LINK) | 67/01 : Iskra (1967, letnik 6, številka 22) (LINK) | 67/03 : Iskra (1967, letnik 6, številka 39) (LINK) | 67/04 : Iskra (1967, letnik 6, številka 41) (LINK) | 67/05 : Delo (07.03.1967, letnik 9, številka 63) (LINK) | 67/08 : Sobotna priloga (11.11.1967, letnik 9, številka 307) (LINK) | 67/09 : Jeseniški Železar 1967 052 1968 002 (LINK) | 67/15 : Iskra (1967, letnik 6, številka 34) (LINK) | 67/16 : Iskra (1967, letnik 6, številka 35) (LINK) | 67/17 : Iskra (1967, letnik 6, številka 40) (LINK) | 67/19 : Delo (06.05.1967, letnik 9, številka 120) (LINK) | 67/26 : Glas (14.10.1967, letnik 20, številka 77) (LINK) | 68/01 : Iskra (1968, letnik 7, številka 33) (LINK) | 68/02 : Iskra (1968, letnik 7, številka 37) (LINK) | 68/02a : Iskra (1968, letnik 7, številka 38) (LINK) | 68/04 : Delo (05.06.1968, letnik 10, številka 153)i (LINK) | 68/05 : Delo (08.10.1968, letnik 10, številka 276) (LINK) | 68/21 : Delo (13.04.1968, letnik 10, številka 102) (LINK) | 68/22 : Iskra (1968, letnik 7, številka 36) (LINK) | 69/01 : Aluminij (april 1969, letnik 7, številka 4) (LINK) | 69/04 : Iskra (1969, letnik 8, številka 45) (LINK) | 69/11 : Delo (25.10.1969, letnik 11, številka 293) (LINK) | 69/17 : Dolenjski list (09.10.1969, letnik 20, številka 41) (LINK) | 69/31 : Delo (05.11.1969, letnik 11, številka 303) (LINK) | 71/20 : Iskra (30.01.1971, letnik 10, številka 4) (LINK) | 71/47 : Delo (16.10.1971, letnik 13, številka (LINK) | 71/54 : Glas (30.10.1971, letnik 24, številka 84) (LINK) | 84/39 : Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103) (LINK) | CHCI/01 : Marijan Frkovič, Franci Pivec, Niko Schlamberger, Janez Grad-A contribution to the history of computing and informatics in West Balkan countries (LINK) | FLRJ/01 : Magistrska Dejan Šemrov (LINK) | PKZ/03 : Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov (LINK) | PMR/01 : Pionirski čas mariborskega računalništva (LINK) | SRS/02/03 : Sejni zapiski Skupščine SRS Seje od 1. VII. 1968 do 31. VIII. 1968 (LINK) |  SDK/01 : Služba Družbenega Knjigovodstva SDK Zgodovina (LINK) | VB/01 : Vladimir Batagelj – 60 let računalnika Z-23 (LINK) | W/10i : CDC 3100 Reference manual (LINK) | W/10j : CDC 3300 Reference manual, Standard software products (LINK,LINK) | WIKI-20 : IBM 1401 | WIKI-21 : CER computers | WIKI-22 : CDC Control Data Corporation, CDC 3000, CDC 6000