Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.
Pregled vsebine:
- Izzivi uvajanja klasične obdelave podatkov
- Iskra Kranj, TAM Maribor, Litostroj Ljubljana, Železarna Jesenice
- Skupni mehanografski centri in javni servisi
- Zavod za organizacijo in revizijo Maribor
- Rog Ljubljana in Mehanografski center Streliška
- Titan Kamnik, LTH Škofja Loka, EMO Celje, Tomos Koper
- Načrti za vzpostavitev večjega elektronskega centra
V tokratni objavi obravnavamo pionirje uvajanja obdelave podatkov med našimi podjetji. Izziv so prva sprejela naša najbolj uspešna podjetja iz vse države, postopno pa je največja koncentracija strojev in enot za obdelavo podatkov nastala v Ljubljani. Z uvajanjem strojev in obdelave smo močno zaostajali za razvitimi državami. Leta 1957 je imelo računske stroje le pet industrijskih podjetij v Jugoslaviji, od teh štiri v Sloveniji in eno v Srbiji. Do leta 1960 naj bi v celotni Jugoslaviji uvedlo računske stroje šele štirinajst podjetij in ustanov, sredi leta 1961 pa naj bi bilo vseh strojev petindvajset. V Zahodni Evropi naj bi bilo medtem leta 1961 nameščenih že 1500 najrazličnejših naprav. Do leta 1965 je v Sloveniji z obdelavo na računskih strojih začelo manj kot 20 podjetij, nameščenih je bilo približno 10 garnitur in prvi trije elektronski računalniki (o tem pa več v četrtem in petem delu).
Uvedba obdelave podatkov
Uvedba klasične obdelave podatkov na računskih strojih je trajala več let, saj je zahtevala drage in daljnosežne priprave. Administracija je bila pri nas še vedno precej primitivna, zato je uvedba v podjetjih zahtevala različne stopnje organizacijskih in upravnih sprememb. Dosledno organizacijo dela v dokumentacijski službi, razvoj primernih metod in postopkov, ustreznega šifriranje materiala, izdelkov ipd. Potrebno pa je bilo seveda tudi šolanje kadra za delo na strojih. Uvajalna doba za operaterje in programerje je bila najmanj dve leti.
Poleg administrativnih sprememb je bila za uvedbo potrebna tudi draga adaptacija ali izgradnja primernih prostorov, namestitev sistemov za stabilizacijo električnega toka in podobno. Dostavni roki za računske stroje so bili v tem času več kot leto in pol, zaradi velikega števila premikajočih delov pa so potrebovali redno vzdrževanje. Tudi operaterji in programerji računskih strojev so potrebovali precejšnjo mero elektrotehničnega in mehaničnega znanja, da so lahko zagotovili tekoče obratovanje. (64/07, 64/12, 65/08, 65/14, 66/04, W/10a)
$> V našem oddelku za shranjevanje podatkov hranimo različne primerke luknjanih kartic in trakov.
Koristi obdelave podatkov
Uvedba obdelave podatkov našim podjetjem večinoma še ni prinesla posebej daljnosežnih učinkov. Do neke mere je prispevala k boljšemu poslovanju s prihranki v proizvodnji in vplivala na splošno urejenost dokumentacije. Omogočila je predvsem avtomatizacijo obdelave dolgoročnih evidenčnih podatkov, kar pa dejansko ni vplivalo na sprejemanje tekočih odločitev v poslovnem upravljanju podjetij. Zajemala je tehnično in personalno evidenco, na primer dohodke za večje število zaposlenih, ali pa stanje večjih količin proizvodov in materialnih sredstev v skladiščih in v proizvodnji.
Kljub velikim oviram so se podjetja odločala za uvedbo in to se je nekaterim kasneje obrestovalo, saj so z urejeno dokumentacijo in izčiščenimi postopki zbiranja podatkov postavili temelje za nadaljni razvoj in kasnejši prehod na elektronsko obdelavo. V marsikateri dejavnosti pa je bila že sama količina podatkov v tem času takšna, da je ni bilo več mogoče obvladovati na ročni način in je bila uvedba torej nujnost. Izkušnje iz razvitega sveta so kazale, da je postopen razvoj obdelave podatkov v podjetjih lahko omogočil nadaljnjo rast in racionalizacijo hitro razvijajočega se gospodarstva, ki je tako bolj uspešno konkuriralo na vedno zahtevnejšem trgu. (57/01, 61/01, 64/09, 64/12, 65/01, 65/08, 65/09, 65/11, 66/04, W/10a)
Mehanografija
V Beogradu je bila konec petdesetih tudi prvič organizirana razstava mehanografskih sredstev, kjer so se mnoga podjetja v našem prostoru šele prvič srečala z računskimi stroji in sistemom za obdelavo podatkov na principu luknjanih kartic. Zavest o sodobnih sredstvih in metodah pa se je širila počasi.
Sam pojem ‘mehanografija’ sicer vključuje vsakršno uporabo mehaničnih ali elektromehaničnih naprav in sredstev za avtomatizacijo, lajšanje pisarniških in računovodskih opravil in obdelavo podatkov. V tem kontekstu se za klasične računalniške garniture z računskimi stroji, tabulatorji, sortirkami in drugimi stroji uporablja tudi izraz visoka mehanografija. Izraz srednja mehanografija se uporablja za bolj enostavne računovodske stroje, teleprinterje, luknjalnike in podobno opremo za zajemanje in posredovanje podatkov, izraz nižja mehanografija pa za vso drugo manjšo pisarniško opremo kot so različna računala, pisalni stroji in podobno.
Poleg informacijsko intenzivnih področij kot so statistika, bančništvo in davčni sistem, se je mehanografija kmalu uveljavila tudi v gospodarstvu, pri nas predvsem v metalurški in kovinsko-predelovalni industriji, v strojegradnji in v elektrotehnični industriji. (59/01, 60/03, 62/09, 64/06)
Iskra Kranj (in LTH Škofja Loka)
V gospodarstvu je ravno naše elektrotehnično podjetje Iskra Kranj kot prvo v celotni Jugoslaviji uporabljalo klasično garnituro. Že leta 1946 so namestili garnituro angleške izdelave podjetja Powers-Samas, ki so jo uporabljali vse do leta 1956. Za razliko od IBM strojev, ki so takrat že izvajali elektromehansko branje, so stroji Powers-Samas popolnoma mehansko zaznavali zapise na luknjanih karticah. 1956 so v Iskri te stroje zamenjali z novejšo garnituro istega proizvajalca, vendar so bili še vedno vsi stroji mehanski.
Takšno garnituro Powers-Samas so imeli v poznih petdesetih tudi v podjetju LTH Škofja Loka, vendar je bila ta menda nepopolna in njena uporaba tako zahtevna, da je niso uspeli obvladali in so jo kmalu zamenjali za stroje IBM, ki so jih kupili od podjetja Organizator v Ljubljani.
Leta 1960 so tudi v Iskri kupili novo garnituro UNIVAC 60/120 znamke Remington Rand. Garnitura je bila sestavljena na osnovi računskega stroja Remington Rand 409, ki je že uporabljal vakuumske elektronke, njegove računske operacije pa so se še vedno programirale na način ožičenja nadzorne plošče. Samo računski stroj te garniture je tehtal tono in pol, garnitura pa ja vključevala tudi elektronsko sortirko. To je bil verjetno prvi elektronski računski stroj pri nas. Iskra je v naslednjih letih iz različnih razlogov, večinoma pa finančnih, zaostala na tem področju in je v večjem obsegu v vseh svojih podružnicah začela uvajati obdelavo podatkov šele v letih 1967/68, ko so v sodelovanju z več partnerji nabavili nov elektronski računalnik. (64/06, 64/07, 65/01, 65/08, 65/09, 65/10, 66/04, 68/04, 70/11, 77/02, LTH/01)
Garnitura IBM 421+IBM 602-A
Poleg Iskre, so bili pionirji uvajanja računalniških sistemov in avtomatske obdelave podatkov v gospodarstvu še podjetja TAM Maribor, Litostroj Ljubljana, Železarna Jesenice in Rog Ljubljana. Prvo garnituro so v TAM-u dobili že leta 1955, in sicer garnituro s tabelirko IBM 421 in računskim strojem IBM 602-A. Takšno garnituro so imeli tudi v ostalih omenjenih podjetjih. To naj bi bila namreč vse do leta 1964 edina komercialno/prosto dostopna IBM garnitura pri nas.
Računski stroj IBM 602-A je bil leta 1946 prvi računski stroj z možnostjo deljenja in izdelan v celoti v relejski tehniki. Kot drugi računski stroji tega časa se je programiral z ožičenjem nadzorne plošče in je imel vgrajen čitalnik in luknjalnik kartic. V enem ciklu je lahko izvršil do 12 programskih korakov, izvajal pa je vse štiri osnovne aritmetične operacije. Tabelirka IBM 421, ki je opravljala končno obdelavo podatkov in je na poljuben način lahko povzela rezultate in jih izpisala na za to pripravljene obrazce in tabele, pa nedvomno predstavlja vrhunec petdesetletnega razvoja in eno izmed zadnjih tovrstnih naprav pred prihodom elektronskih računalnikov. Tabelirke so tradicionalno izvajale predvsem osnovni operaciji seštevanja in odštevanja, ter primerjavo vrednosti. (86/22, W/10b)
TAM Maribor
V TAM-u so sprva obračunavali material, kmalu zatem pa tudi osebne dohodke. Konec petdesetih let je povprečna mesečna obremenitev strojev znašala že 86 ur, od tega je bilo 80% obremenitve namenjene zunanjim komitentom in le 20% za potrebe TAM-a. V začetku šestdesetih so lahko obdelali že 72 različnih tabel in pregledov s področja osebnih dohodkov, inventure materiala in nedovršene proizvodnje.
V TAM-u naj bi v uporabo redno dobivali tudi nove modele strojev IBM vse do leta 1962, ko so jih po novem zakonu morali odkupiti. V tistem času naj bi imeli že 3 klasične garniture, ena izmed teh pa je morda že vključevala novejši elektronski računski stroj tipa IBM 604. V začetku šestdesetih so se že začeli pripravljati na uvedbo novejšega elektronskega računalnika, ki so ga kot prvo slovensko in eno izmed prvih jugoslovanskih podjetji dobili leta 1965.
V TAM-u je po besedah zaposlenih sicer vladala vojaška tajnost glede opreme za obdelavo podatkov in so imeli samo redki dostop do prostorov, v katerih so bili nameščeni. S svojimi izkušnjami so njihovi strokovnjaki pomagali tudi drugim podjetjem pri uvajanju mehanografije, na primer EMO Celje in Železarna Štore, tesno pa so bili povezani tudi z Zavodom za organizacijo in revizijo v Mariboru. (PKZ/02, 57/01, 59/04, 62/07, 84/39, 86/22)
$> V muzeju si lahko ogledate nadzorni plošči računskega stroja IBM 421.
Litostroj Ljubljana
Tudi Litostroj je imel že sredi petdesetih svoje mehanografske stroje, vendar pa o tem ni dosti znano. Zagotovo so imeli tabelirko IBM 421, verjetno pa tudi računski stroj iz serije 600. V sredini šestdesetih je v času finančne krize v Litostroju obdelovala nekatere poslovne podatke Iskra, konec petdesetih let pa so menda pomagali pri uvajanju obdelave podatkov tudi Železarni Jesenice. (57/02, 65/06, 65/09, 66/08, 86/22, PMR/01)
Železarna Jesenice
V Železarni Jesenice so garnituro s tabelirko IBM 421 namestili leta 1957. Uvedbo sta narekovali vedno večja proizvodnja in obseg poslovanja. Začeli so sicer z manjšo garnituro in omejenim programom obdelave, leta 1960 pa so v Železarni še razširili obdelavo in kupili dodatne stroje. Na tej stopnji je njihova garnitura kot v večini tedanjih podjetij verjetno vsebovala poleg tabelirke, sortirke in vrste luknjalnikov, tudi računski stroj IBM 602-A, duplicirko in mešalko.
V železarni so kmalu obdelovali obračun osebnih dohodkov, potem pa postopno še evidenco in obračun potrošnega materiala, analize kvalitetnih izvidov proizvodnje, evidenco osnovnih sredstev, delovnih nalogov, odsotnosti, prodaje in realizacije in proizvodnje v valjarni, pa druge občasne analize, ankete in statistike. Obdelava je stalno rastla, z izkušnjami pa so ekipo mehanografskega centra postopno zmanjšali na enega samega organizatorja in programerja in le štiri luknjače/luknjačice.
V naslednjih letih je nekaj slovenskih podjetij iz kovinske industrije iskalo znanje in pomoč pri delu s temi napravami ravno v Jeseniški Železarni. Tam so njihovemu kadru omogočili prakso in jim posredovali svoje izkušnje, po potrebi pa so opravljali tudi obdelavo podatkov. Z Jeseniško Železarno sta se predvsem tesno povezali ostali dve slovenski železarni Ravne in Štore, pa tudi nekatera druga podjetja, ki so v začetku šestdesetih uvajala mehanografijo. (57/01, 60/02, 65/14, 67/10, 68/08, 86/22)
Skupni mehanografski centri
Povezovanje podjetij pri uvajanju in izvajanju obdelave podatkov je bilo v tem času zelo pomembno, saj si večina podjetij niti ni mogla privoščiti uvajanja lastne mehanografije, primanjkovalo pa je tudi strokovnjakov, ki bi bili sposobni razviti in sprogramirati ustrezen nabor programov oziroma postopkov za samostojno izvajanje obdelave. Tako zainteresirana podjetja niso le iskala pomoč v podjetjih, ki so obdelavo že izvajala, temveč so konec petdesetih ponekod začeli načrtovati in ustanavljati skupne mehanografske centre.
Organizacija teh centrov je bila ponavadi takšna, da so imeli v posameznih enotah samo osnovne stroje, torej luknjalnike in verificirke za zajemanje podatkov, tako imenovano mehanografijo brez strojev. Od tod so pripravljene podatke posredovali v obdelavo centralni enoti, ki je imela tabelirko in računski stroj ter dobro izučeno ekipo. Takšna skupna obdelava podatkov je razbremenila deležnike z delitvijo drage opreme in posebej prilagojenih prostorov, kjer je bila ta nameščena. Potrebno je bilo oblikovati le eno ekipo strokovnjakov, ki je skrbela za končno obdelavo podatkov v centru, deležniki pa so si lahko delili tudi programsko opremo oziroma rešitve in si izmenjevali znanje.
Prva taka skupna centra, ki sta nudila storitve tudi za zunanje uporabnike, sta bila vzpostavljena v Mariboru in v Ljubljani. Za skupne centre pa so se tekom šestdesetih pojavljale iniciative tudi drugje po državi. (59/04. 60/01, 60/02, 62/07, 63/03, 64/08, 64/09, 65/13. 65/14, 66/02, 66/10, 66/13)
Zavod za organizacijo in revizijo Maribor, Birostroj Maribor in Organizator Ljubljana
V Mariboru na primer so v Zavodu za organizacijo in revizijo v letu 1959 na pobudo več mariborskih podjetij kupili IBM stroje in vzpostavili javni servis za obdelavo podatkov. V servis naj bi se vključili tudi Zavod za socialno zavarovanje, Bolnišnica Maribor in nekateri drugi javni zavodi. V zavodu so tudi usposabljali kadre, na primer iz podjetij EMO Celje, Cinkarna Celje in Železarna Štore, pri tem pa so sodelovali tudi s TAM-om, ki je po potrebi nudil praktično usposabljanje. Zavod je v šestdesetih prerastel v ECM Ekonomski center Maribor, ki je poleg TAM-a leta 1965 kupil enega izmed prvih elektronskih računalnikov v državi.
Tu je vredno omeniti še podjetje Birostroj Maribor, del zastopniškega podjetja Autocommerce ki je konec petdesetih let pravtako začelo opravljati knjigovodske storitve in je uvajalo mehanografijo v gospodarske organizacije s knjižnimi in statističnimi stroji srednje mehanografije. Tudi oni so izvajali tečaje za priučitev kadra, računovodski stroji Ascota, ki so jih dobavljali, pa so se menda zelo pogosto kvarili.
V Ljubljani se je v tem času s preučevanjem in uvajanjem organizacije in tehnike poslovanja ukvarjalo podjetje Organizator. Tu so nekaterim podjetjem pomagali pri nakupu IBM strojev v obdobju med likvidacijo IBM Jugoslavija in prevzemom zastopništva za IBM s strani podjetja Intertrade v letu 1964. IBM garniture so dobavili RSNZ v Ljubljani, pa računalniškim centrom v podjetjih LTH Škofja Loka, EMO Celje in še kje drugje. Računske stroje so zelo verjetno imeli v začetku šestdesetih tudi sami. (59/04, 60/09, 60/10, 63/05, 86/22, PKZ/03)
Rog Ljubljana in Mehanografski center Streliška
V Ljubljani so v Rogu na Trubarjevi zelo zgodaj in med prvimi začeli z obdelavo podatkov. Že leta 1959 so skupaj s podjetjem Titan Kamnik organizirali skupni center. Uporabljali so enako klasično garnituro IBM s tabelirko 421 in računskim strojem 602-A, kot v TAM-u, Železarni Jesenice in drugje. Najkasneje do leta 1961 so tudi v Rogu že nudili mehanografske storitve na teh strojih za zunanje uporabnike. Poleg TAMa so imeli verjetno najbolj razvit izbor obdelav v tem času. Izvajali so vse vrste računovodskih uslug od obračuna osebnih dohodkov, trgovine in vodenja saldakontov kupcev in dobaviteljev, do bilance in glavne knjige, blagovnega knjigovodstva, evidence in vodenja osnovnih sredstev, pa tudi materialno poslovanje ter vodenje proizvodnje in kadrovske evidence. Za proizvodnjo so izvajali razpis delovnih nalogov, razpis materiala in kosovnic. Do leta 1967 je bilo v centru zaposlenih že 8 ljudi.
V prvi polovici šestdesetih je v Rogovem računskem centru začelo obdelovati tudi stanovanjsko podjetje Dom Ljubljana, potem pa se je v skupni center pridružilo še osem drugih ljubljanskih podjetij, ki so takrat prispevala sredstva za nakup najnovejšega elektronskega računalnika. Prvotni rogov mehanografski center je tako prerastel v enega izmed največjih skupnih centrov pri nas in se je leta 1967 najprej preselil na Streliško ulico, v prvi polovici sedemdesetih pa na Tobačno ulico. Znan je bil kar pod imenom ‘Mehanografski center’ in se je ohranil vse do konca osemdesetih let. (61/05, 66/09, 69/28, 75/03, 86/22)
Titan Kamnik, LTH Škofja Loka, EMO Celje in Tomos Koper
V začetku šestdesetih se je v skupne centre za obdelavo podatkov združevalo še več podjetij na območjih Kamnika, Škofje Loke in Celja. V letih 1962/63 so se povezale tri kamniške organizacije Titan, Stol in Induplati iz sosednjih Jarš. V Titanu so takrat že imeli izkušnje, saj so pred tem že tri leta obdelovali podatke na mehanografskih strojih v ljubljanski tovarni Rog.
V letih 1964/65 se je več podjetij združilo v centru LTH Škofja Loka. Tam so prav tako že več let poskušali uvesti obdelavo podatkov. Pridružili sta se najprej Gorenjska predilnica in Jelovica iz Škofje Loke, nato pa še Sava iz Kranja. Pri podjetju Organizator so kupili klasično garnituro IBM, ki pa je v tem času postajala že precej zastarela.
To še bolj drži za skupino, ki se je združila okrog podjetja EMO v Celju. Tam so po dolgotrajnih naporih za vzpostavite obdelave z velikom zamikom v letu 1966 kupili star mehanografski stroj prve generacije IBM 421 prej rabljen v Narodni banki v Beogradu in računski stroj IBM 602-A prej rabljen nekje v Avstriji. Pet uslužbencev skupnega centra je pri TAM-u in Centru za oraganizacijo in revizijo študiralo organizacijo dela in način upravljanja s temi stroji. Soustanovitelju Železarna Štore se je kasneje pridužil še KK Žalec, Cinkarna Celje pa je iz centra izstopila.
Na primorskem se je klasična obdelava podatkov prav tako začela nekje sredi šestdesetih, in sicer v Tomosu. V njihovem inštitutu je na klasični garnituri IBM podatke obdelovalo tudi več drugih primorskih podjetij, organizacij in občin. Takrat pa so z veliko zamudo k nam v obdelavo podatkov že začeli prodirati novi elektronski računalniki. (62/07, 63/03. 64/07, 64/08, 65/13, 66/10, 66/13, 66/16, 66/20, 67/11, 67/12, 67/13, 67/20, 68/04, 75/03, 86/22, LTH/01)
Načrti za vzpostavitev večjega elektronskega centra
Na državnem nivoju je bil že leta 1961 izdelan investicijski načrt za vzpostavitev večjega skupnega centra v Ljubljani. Ta je takrat predvideval celo nabavo novega elektronskega sistema večje kapacitete z namenom, da bi se v prvi vrsti zadostile potrebe statistike in zemljiškega katastra, obenem pa tudi vseh inštitutov, republiških upravnih organov in deloma tudi gospodarstva. Za nosilca realizacije je bil takrat določen Zavod za statistiko, odobrena so bila tudi finančna sredstva, vendar so bili na koncu kupljeni le dodatni klasični računski stroji za najnujnejše potrebe zavoda in za obdelavo zemljiškega katastra, do modernizacije in nakupa večjega elektronskega sistema pa takrat ni prišlo.
Vprašanje elektronskega centra je bilo ponovno načeto leta 1964 in potem spet leta 1966, vendar se ni našla rešitev zadovoljiva za vse potencialne uporabnike. Do dogovora in realizacije večjega centra je prišlo šele v začetku leta 1968 (več o tem pa v petem delu). (SRS/01, SRS/02, RRC/01)
.. zbral in sestavil Miha Urh
Sledi
V naslednji objavi se bomo še za trenutek ustavili pri računskih strojih in bomo namenili nekaj dodatne pozornosti programiranju teh naprav. Ogledali si bomo splošen vzorec in značilnosti te vrste programiranja, še posebej pa njegove omejitve in odvisnost od ustroja in zgodovinskega razvoja računskih strojev. Na koncu bomo obravnavali še specifiko programiranja na najbolj razširjeni garnituri IBM 421+602-A pri nas in programiranja na prvi elektronski garnituri UNIVAC 60/120, ki so jo imeli v kranjski Iskri.
Zatem pa se bomo vrnili k obravnavi prvih računalnikov pri nas z objavo o tehnologiji prve generacije elektronskih računalnikov in prvih elektronskih računalnikih v Jugoslaviji.
Viri
57/01 : Jeseniški Železar 1957 006 (LINK) | 57/02 : Naša skupnost 1957, letnik 3, številka 5 (LINK) | 59/01 : Delo (04.09.1959, letnik 1, številka 124) (LINK) | 59/04 : Delo (24.08.1959, letnik 1, številka 113) (LINK) | 60/01 : Delo (19.02.1960, letnik 2, številka 48) (LINK) | 60/02 : Glas Gorenjske (07.05.1960, letnik 13, številka 54) (LINK) | 60/03 : Delo (17.08.1960, letnik 2, številka 224) (LINK) | 60/09 : Delo (11.01.1960, letnik 2, številka 9) (LINK) | 60/10 : Delo (25.06.1960, letnik 2, številka 173) in Delo (11.01.1960, letnik 2, številka 9) (LINK,LINK) | 61/01 : Zasavski tednik (26.10.1961, letnik 14, številka 44) (LINK) | 61/02 : Delo (01.10.1961, letnik 3, številka 269) (LINK ) | 61/05 : Uradni list LRS (12.10.1961, letnik 18, številka 26) (LINK) | 62/07 : Emajlirec (1962, letnik 6, številka 4) (LINK) | 62/09 : Problemi (1962/1963, letnik 1, številka 6) (LINK) | 63/03 : Delo (19.11.1963, letnik 5, številka 318) (LINK) | 63/05 : Uradni list SRS (14.03.1963, letnik 20, številka 7) (LINK) | 64/06 : Iskra (1964, letnik 3, številka 40) (LINK) | 64/07 : Iskra (1964, letnik 3, številka 50) (LINK) | 64/08 : Emajlirec (1964, letnik 8, številka 12) (LINK) | 64/09 : Delo (22.03.1964, letnik 5, številka 80) in Delo (08.04.1964, letnik 5, številka 97) (LINK,LINK) | 64/12 : Tekstilec (1964, letnik 7, številka 12) (LINK) | 65/01 : Iskra (1965, letnik 4, številka 2) (LINK) | 65/06 : Delo (06.10.1965, letnik 6, številka 272) (LINK) | 65/08 : Iskra (1965, letnik 4, številka 1) (LINK) | 65/09 : Iskra (1965, letnik 4, številka 3) (LINK) | 65/10 : Iskra (1965, letnik 4, številka 4) (LINK) | 65/11 : Iskra (1965, letnik 4, številka 31) (LINK) | 65/12 : Iskra (1965, letnik 4, številka 37) (LINK) | 65/13 : Emajlirec (1965, letnik 9, številka 19) (LINK) | 65/14 : Emajlirec (1965, letnik 9, številka 22) (LINK) | 65/17 : Iskra (1965, letnik 4, številka 43) (LINK) | 66/02 : Informativni fužinar (1966, letnik 3, številka 10) (LINK) | 66/04 : Iskra (1966, letnik 5, številka 20) (LINK) | 66/08 : Jeseniški Železar 1966 037 (LINK) | 66/09 : Delo (16.10.1966, letnik 7, številka 282) (LINK) | 66/10 : Delo (11.01.1966, letnik 7, številka 8) (LINK) | 66/11 : Iskra (1966, letnik 5, številka 19) (LINK) | 66/13 : Štorski železar (marec 1966, letnik 6, številka 3) (LINK) | 66/16 : Emajlirec (1966, letnik 10, številka 21) (LINK) | 66/21 : Delo (25.09.1966, letnik 7, številka 12) in Delo (23.09.1976, letnik 8, številka 259) (LINK,LINK) | 67/10 : Jeseniški Železar 1967 047 048 (LINK) | 67/11 : Emajlirec (1967, letnik 11, številka 17) (LINK) | 67/12 : Emajlirec (1967, letnik 11, številka 1) (LINK) | 67/13 : Štorski železar (avgust 1967, letnik 7, številka 8) (LINK) | 67/20 : Hmeljar (1967, letnik 21, številka 1) (LINK) | 67/29 : Delo (17.02.1967, letnik 8, številka 45) (LINK) | 68/04 : Delo (05.06.1968, letnik 10, številka 153)i (LINK) | 68/08 : Štorski železar (maj 1968, letnik 8, številka 5) (LINK) | 69/28 : Delo (07.11.1969, letnik 11, številka 305) (LINK) | 69/29 : Delo (16.10.1969, letnik 11, številka 284) (LINK) | 70/11 : Delo (08.01.1970, letnik 12, številka 6) (LINK) | 75/03 : Kamniški občan (1975, številka 4) (LINK) | 75/17 : Delo (16.01.1975, letnik 17, številka 12) (LINK) | 77/02 : Glas (11.01.1977, letnik 30, številka 2) (LINK) | 77/19 : Delo (16.02.1977, letnik 19, številka 38) (LINK) | 84/39 : Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103) (LINK) | 86/22 : Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11) (LINK) | LTH/01 : Razvoj podjetja LTH 1960-1966 (LINK) | PKZ/02/03 : Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov (LINK) | PMR/01 : Pionirski čas mariborskega računalništva (LINK) | RII/01 : Razvoj informacijske infrastrukture v letih 1960-1991 z primeri iz slovenske tekstilne industrije (LINK) | RRC/01 : Izpis iz zgodovine Republiškega Računskega Centra (LINK) | W/10a : Introduction to IBM punched card data processing, IBM Flowcharting techniques, Joseph Levy Punched card cata processing, Robert Van Ness Principles of punched card data processing, IBM 80 column cards | W/10b : IBM 402, 403, 419, IBM 602, IBM CPC