Prvi računalniki v Sloveniji, 13. del – uvozne omejitve in skupni centri

Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.

Pregled vsebine:

• Gospodarska kriza in uvozne omejitve
• Komisija za računalništvo in skupni centri
• Nove namestitve IBM/370
• Sava Kranj, Meblo Nova Gorica, Železarna Ravne
• Center za avtomatsko obdelavo Maribor
• Mehanografski center Tobačna
• Intertrade računski center
• Kovinotehna Celje in Luka Koper
• LTH Škofja Loka in Razvojni Center Celje
• DEC PDP in drugi mini računalniki

V tokratni objavi nadaljujemo z obravnavo prvih računalnikov IBM/370 pri nas. Po obdobju relativno svobodne ekonomske politike med leti 1965 in 1972 se je v državi izrazito okrepila gospodarska kriza. Ta je tudi v računalništvu narekovala varčevanje, racionalizacijo in združevanje. Uvedene so bile carine na uvoz računalniške opreme in striktne uvozne omejitve, ki so za pridobitev dovoljenja od podjetij zahtevale dobro izdelane načrte v skladu z uradnimi usmeritvami. Spodbujalo se je predvsem ustanavljanje in povezovanje v skupne, lokalne računalniške centre. Obravnavamo nekaj primerov takšnih skupnih centrov in nekaj drugih novih namestitev do leta 1976.

Sprememba gospodarske situacije in nove usmeritve

Potem, ko se je pri nas končalo obdobje relativno svobodne ekonomske politike med leti 1965 in 1972 je Evropo in svet zajela energetska kriza. Ta se je po letu 1973 še bolj izrazito okrepila in je močno prizadela ravno manj razvite države kot je bila Jugoslavija. Gospodarstvo je pri nas postajalo vedno bolj kontrolirano in načrtno usmerjano. Razvrednotenje domačega dinarja in devizni primanjkljaj sta narekovala varčevanje v državi, še posebej pri potrošnji deviz. To je seveda močno vplivalo na sposobnost naših podjetij za nakup računalniške opreme.

Po nekaj zelo ugodnih letih, ko je bilo računalnike mogoče uvažati celo brez carine, so se po letu 1973 najprej uvedle carine na uvoz, omejitve pri porabi deviz in splošno varčevanje pa sta se stopnjevala. Porast novih računalnikov je v Jugoslaviji močno upadel. V dveh letih od 1971 do 1973 je število računalnikov naraslo kar za 230 enot in se je tako skoraj podvojilo, v naslednjih dveh letih pa je do konca 1975 naraslo samo še za 104 enote. Računalnikov naj bi bilo takrat v celotni Jugoslaviji okrog 600. Poleg tega je bil negativen tudi uradni pogled na izredno povečanje računalniških kapacitet v letih pred 1973. (71/02, 73/04, 75/25, 75/27, 76/33, 77/48, 77/49)

Razlogi za neizkoriščenost

Prevladovalo je mnenje, da je šlo za neracionalno in nenačrtovano opremljanje brez koncepta. Tudi statistika in mnenja strokovnjakov so sicer kazala na to, da je računalniška oprema v veliki meri preslabo izkoriščena in da gre za nekakšne prestižne nakupe, ki naj bi bili posledica neizkušenosti in nevednost uporabnikov. Krivdo se je prelagalo tudi na zastopniška podjetja. Ocenjevalo se je, da je bilo računalniških kapacitet v letu 1973 dovolj za nadaljnih pet let. Glavni problem in razlog, da so računalniki ostajali neizkoriščeni, pa je bil pri nas seveda še vedno veliko pomanjkanje strokovnega kadra.

Večji računalniški centri so programerje in organizatorje s težavo iskali po celotni Sloveniji. Gospodarske zakonitosti svetovnega trga in nenehen porast proizvodnje in informacij so vsekakor zahtevali njihovo hitrejšo in učinkovitejšo obdelavo, interpretacijo, ter obveščanje prek katerega bi vodstveni kadri lahko hitro in pravilno ukrepali. Pri nas je gospodarska kriza in potreba po racionalizaciji proizvodnje še posebej narekovala uvedbo računalniških sistemov, ki so ravno to omogočali s hitrimi, natančnimi in bolj bogatimi informacijami. Vendar pa računalniki sami po sebi ne storijo ničesar, če ni za njimi ekip dobrih programerjev in organizatorjev obdelave. (71/02, 73/04, 73/39, 74/06c, 74/14, 74/23, 74/36, 76/27, 76/33, 76/43, 77/19, 77/49)

Komisija za računalništvo in statistika 1973-1975

Poleg omejitev uvoza opreme iz tujine se je v gospodarstvu uvajala tudi povezovalna politika, ki je zahtevala usklajevanje proizvodnih programov, povezovanje in združevanje znotraj panog, pa tudi medsebojno sodelovanje kot na primer v okviru skupnega koriščenja računalniških kapacitet. Z namenom, da draga računalniška oprema, ki je ni bilo mogoče kupiti za dinarje, nebi ostajala slabo izkoriščena, je bila ustanovljena Komisija za računalništvo pri Gospodarski zbornici.

Za vsak nakup računalnika, tudi menjavo starega ali menjavo najetega, je podjetje ali organizacija morala predložiti vlogo za izdajo dovoljenja za uvoz. Vloga je morala predstaviti srednjeročni načrt razvoja računalniških kapacitet v podjetju, komisija pri Gospodarski zbornici pa je ocenjevala racionalnost in smotrnost posameznih nakupov. Imela je veliko moč nad nadaljnim razvojem računalništva v državi in je lahko z odobravanjem in zavračanjem vlog neposredno vplivala na razporeditev, koncentracijo in tip računalniških kapacitet. Ponekod je bila ta usmeritev uspešna, drugje spet ne. Že samo carine in omejen dostop do deviz sta mnogim manjšim podjetjem onemogočila nakup ali menjavo računalnik.

Po uradni statistiki izvedeni leta 1976 je v letih od 1973 do 1975 z obdelavo podatkov pri nas začelo 82 podjetij, nameščenih pa je bilo 67 računalnikov. Od tega je le 40 podjetij na novo namestilo računalnike, 42 podjetij pa je torej pristopilo v obdelavo v druge centre. Poleg novo nameščenih je bilo zamenjanih približno 25 računalnikov v podjetjih, kjer so obdelavo izvajali že prej. Največ računalnikov je bilo nameščenih leta 1973 in sicer 32, vseh skupaj pa je bilo v tem času že okrog 125. V naslednjih letih je skupno število računalnikov zelo počasi naraščalo. (71/48, 72/27, 73/04, 73/34, 74/06a, 76/27, 76/33, 77/19, 77/38, 77/49, STAT/02)

$> V muzeju hranimo luknjalnik IBM 129, ki se je običajno uporabljal z računalniki IBM/370

Regijski centri po državi

Ob ljubljanskem velikem centru RRC na Jadranski sta prenovo in nadgradnjo doživela v tem času tudi Mehanografski center, ki se je leta 1974 iz Streliške preselil na Tobačno in Intertrade Računski center, ki se je leta 1977 preselil na Šmartinsko. V Mariboru je bil pod okriljem ECM, občinske skupščine in VEKŠ končno vzpostavljen Center za obdelavo podatkov, na koroškem pa naj bi se nekatere organizacije navezale na računski center v Železarni Ravne. V Celju je bil skupni računski center organiziran leta 1975 v okviru Razvojnega centra Celje, pred tem pa naj bi bil nekaterim organizacijam na voljo tudi center v Kovinotehni. V Kranju je bil skupni center organiziran leta 1973 v okviru novega računskega centra v Savi, v Novi Gorici pa v podjetju Meblo. Nadgradnjo je v tem času doživel tudi regionalni računski center v LTH Škofja Loka, nov lokalni center pa je bil vzpostavljen leta 1973 tudi v Radencih. Kmalu so bili vzpostavljeni še center v sevniški Lisci, center Dobrina v Šentjurju in center UNIAL v Kidričevem. (73/24, 73/28, 73/29, 73/32, 73/38, 74/06, 74/36, 77/19, 77/53)

IBM 370/125 – Sava Kranj, Meblo Nova Gorica

O skupnem računalniškem centru v Kranju se je zelo dolgo govorilo, šele center v Savi pa je z novim računalnikom takrat odprl več priložnosti za podjetja na tem območju. Sava Kranj je tri leta uprabljala računalnik v LTH v Škofji Loki, leta 1973 pa so kupili nov računalnik IBM 370/125 in kot drugo podjetje v Kranju odprli računalniški center v katerega se je najprej priključil Tekstilindus. Kmalu so se vključili še Jelovica iz Škofje Loke, KŽK Kranj in Skupščina občine Kranj. To je bil takrat prvi računalnik IBM/370 v slovenskih proizvodnih podjetjih.

V novogoriškem Meblu je prav tako konec leta začel delovati najnovejši IBM 370/125, ki so ga najeli pri podjetju Intertrade. Računalnik je služil tudi za potrebe drugih podjetij v občini, za potrebe vseh Meblovih obratov in nekaterih podjetij pa so omogočili tudi terminalske povezave. Tudi v Meblo je obdelave izvajala Skupščina občine Nova Gorica. (72/39, 73/20, 73/24, 73/28, 73/32)

IBM 370/135 Železarna Ravne

Svoj prvi večji sistem so v tem času dobili tudi v Železarni Ravne, kjer so se na to več let intenzivno in sistematično pripravljali. Nekatere zahtevnejše naloge je njihova ekipa dotedaj obdelovala v računskem centru Železarne Jesenice in v IBM centrih v Radovljici in v Ljubljani, saj za to njihov mali računalnik Kienzle 6000 ni zadoščal. Za novi sistem IBM 370/135 pa so imeli velike načrte.

Če so se računalniki do nedavnega pretežno uporabljali samo na področju poslovanja, računanja osebnih dohodkov in podobno, so v tem času marsikje postali tudi močno pomagalo pri razvoju novih proizvodnih tehnologij in optimizaciji proizvodnih procesov. V Železarni Ravne so prednjačili na tem področju. Kot smo opisali v predhodni objavi o prvih procesnih računalnikih, so v Železarni Ravne do leta 1976 uvedli prve tri procesne računalnike DEC PDP. Na njihov procesni računalnik se je do leta 1981 oddaljeno povezala še Železarna Štore, skupaj z Železarno Jesenice pa so tri železarne v osemdesetih na tam področju močno sodelovale in uvedle strojno in programsko združljiv sistem za upravljanje proizvodnje. (73/08, 73/09a, 73/09b, 73/46, 75/06, 75/07, 75/16, 76/44, 76/47, 78/07, 80/10)

$> V muzeju hranimo terminal IBM 3278, kakršen je na sliki.

IBM 370/135 – Center za avtomatsko obdelavo Maribor

Zgledni in zelo uspešni primeri dobro organiziranih in izkoriščenih regionalnih centrov so vsekakor mariborski Center za avtomatsko obdelavo in ljubljanska Intertrade Računski center in Mehanografski center. Prvi je bil po mnogih letih načrtovanja ustanovljen pod okriljem ECM, Skupščine občine Maribor in VEKŠ. Sodelovala so tudi mariborska podjetja Impol, Mariborske livarna, MTT, Stavbar in Zlatorog. Ideja o izgradnji skupnega računalniškega centra se je najprej pojavila že leta 1967, namero podjetij pa sta nato v letu 1969 podprli še Občinska skupščina Maribor in VEKŠ. Izdelan je bil plan za izgradnjo novih prostorov in ustanovitev centra, vendar je ta potekala počasi.

Zato so v prehodnem obdobju v ECM namestili IBM 360/40, v podjetjih pa so si medtem priskrbeli stroje za zajemanje in so uvajali primerno organizacijo dela. Intenzivno so pripravljali programerske in organizatorske kadre, potrebne strokovnjake pa so menda s težavo iskali po celotni Sloveniji. Leta 1973 so v novem centru namestili skupni računalnik IBM 370/135, ki je deloval vse do konca sedemdesetih. Vzpostavitev centra je takrat izrazito pospešila razvoj računalništva v mariborskem gospodarskem območju, ki je v tem času nekoliko začel zaostajati za drugimi predeli. Kot smo že omenili v delu o razvoju univerzitetnega računalništva, pa je center na VEKŠ Višji ekonomsko-komercialni šoli takrat omogočil izrazit razvoj poslovne informatike in uporabo v pedagoškem procesu. (70/45, 71/46, 71/65, 73/21, PKZ/01)

IBM 370/135 – Mehanografski center Tobačna

Mehanografski center v Ljubljani je imel v tem času dolgo zgodovino, od začetkov v Rogu na Trubarjevi pa do centra na Streliški, kjer je sodelovalo že 10 ljubljanskih podjetij. Mehanografski center se je leta 1974 preselil v nove prostore na Tobačni ulici opravljal pa je storitve že za 13 podjetij. V tem času so poleg dveh računalnikov IBM 360/20 namestili še novejši IBM 370/135. To je bil en izmed najbolj smotrno organiziranih centrov pri nas. Za pridružena podjetja so izvajali širok nabor računovodskih analiz in evidenc. V obdelavi je bilo zaposlenih 32 ljudi, sredstva za nakup novega računalnika IBM 370/135 in obratovanje centra pa so podjetja prispevala skupno.

Center je dosegal popolno izkoriščenost kapacitet računalnika tudi z dodatnim sprejemanjem zunanjih naročnikov in občasnim sprejemanjem novih članov, za katere so izvajali obdelave po že razvitih programih. Programski paketi so zajemali različna področja za spremljanje poslovanja vključno z obdelavo osebnih dohodkov, marketinga in saldakontov, materialnega poslovanja, osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Paket finančnih in upravljalskih obdelav je obsegal glavno knjigo in izdelavo vseh mesečnih in letnih poročil oziroma bilanc potrebnih za zadostitev zakonskih predpisov in interne analize uspešnosti poslovanja v podjetjih. Partnerji centra so bila ljubljanska podjetja Kompas, Termika, Tobačna tovarna, Rog, Pletenina, Petrol, Lesnina, Intereuropa, Kartonažna tovarna in ZZV Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. (72/38, 74/46)

$> V muzeju hranimo tudi nekaj sestavnih delov, ki so pripadali periferni opremi enega izmed računalnikov IBM/370.

IBM 370/115 – Intertrade računski center

V Intertrade računskem centru so imeli več računalnikov, med drugim tudi sistem IBM 370/115 in starejši sistem IBM 360/40. Žal o centru ni dosti znanega, gre pa vsekakor za enega izmed večjih in dobro organiziranih centrov. Storitve so opravljali za več kot 20 podjetij in organizacij, občasno celo 40. V centru je delalo več kot 30 programerjev in operaterjev, stroji pa so bili ves čas polno zasedeni kljub temu, da so delali v treh izmenah. Lastniki računalnikov IBM iz celotne Slovenije so v centru imeli tudi možnost uporabe računalnika v primeru okvare lastnega računalnika. S centrom je bil povezan tudi računalnik v IBM šolskem centru v Radovljici. Leta 1977 se je Intertrade Računski center preselil na novo lokacijo na Šmartinski ulici, stari IBM 360/40 pa so takrat menda zamenjali z novejšim računalnikom. (77/29)

IBM 370/115 – Kovinotehna Celje in Luka Koper

Po letu 1974 so se pri nas pojavili tudi nekateri drugi računalniki IBM 370/115. To so bili, tako kot pred njimi IBM System 3 in IBM 360/20/22/25, manjši sistemi namenjeni predvsem preprosti obdelavi po principu luknjanih kartic ali trakov. Omogočali so namestitev 64-192KB polprevodniškega pomnilnika, standardna konfiguracija sistema pa je vključevala operatersko konzolo z zaslonom in tipkovnico, vhodno-izhodne kanale za diskovne in disketne pogone, printerje in tudi multifunkcijske naprave za delo z luknjanimi karticami.

Kovinotehna Celje je do tedaj obdelovala podatke na računalniku v EMO Celje tako kot mnogo drugih iz tega območja, v letu 1974 pa so zgradili novo mehanizirano skladišče in ga prvi v Jugoslaviji opremili z najmodernejšimi elektronskimi tehtnicami in računalnikom. Za ta namen so najeli sistem IBM 370/115. Računalnik je bil na voljo tudi drugim podjetjem, s katerimi je Kovinotehna tesno sodelovala. Celoten sistem skladišča naj bi omogočal tri do pet krat večjo produktivnost, razbremenil pa naj bi tudi delavce, ki so se v podjetju zaradi težkih pogojev dela pogosto predčasno upokojevali.

Naslednje leto so enak sistem nabavili v Luki Koper. Tam so že vsaj od leta 1967 obdelovali podatke v Tomosovem inštitutu, zaradi velikih potreb podjetja pa so se odločili za lasten sistem. Zapletenost pomorskega gospodarstva je terjala številne podatke za sprejemanje kvalitetnih poslovnih odločitev. V Luki so računalniško obdelavo uporabljali tudi za obračunavanje prejemkov in spremljanje vseh osnovnih sredstev, s čimer so dobili jasen vpogled v izkoriščenost in amortizacijo posameznih strojev in podobno. Po letu 1976 so računalnike IBM 370/115 namestili še v SDK Maribor, Pionir Novo Mesto, v združenju Unial v Kidričevem in v Računalniškem centru Dobrina. (74/37, 74/39, 75/17, 77/19, 77/29, W/10o, WIKI/60)

UNIVAC 9700 in Inforex – LTH Škofja Loka

Leta 1973 so tudi v LTH Škofja Loka ponovno razširili svoj računalniški center. Računalnik IBM 360/20 nabavljen leta 1970 je bil že od samega začetka preobremenjen zaradi velikega števila uporabnikov. Medtem ko so v Savi ustanovili svoj center, so se v LTH skupaj z Gorenjsko predilnico in Kmetijskim gospodarstvom Škofja Loka kmalu odločili za nakup večjega računalnika Univac 9700 in uvedbo sistema Inforex 1300 za digitalno zajemanje podatkov na magnetne medije.

Serija sistemov Univac 9000 je prišla na tržišče sicer že v sredini šestdesetih, ko je mnogo proizvajalcev začelo izdelovati podobne sisteme združljive z IBM 360. Model 9700 je bil leta 1973 zadnji model iz serije, ki je prinašal nekaj novosti, vendar še vedno na osnovi sedaj že večinoma zastarele tehnologije. Računalnik v LTH je imel 130KB pomnilnika z možnostjo razširitve do 1MB, podpiral pa je tudi uporabo do 8 diskovnih enot in 16 enot magnetnih trakov. Delo se je izvajalo prek zaslonskih terminalov UNISCOPE 100. LTH in partnerji so uvedli vodenje in kontrolo proizvodnje, obračun osebnih dohodkov, obračun stroškov poslovanja, upraljanje prodaje v več prodajalnah, programiranje dela in podobno. (73/03, 73/38, 73/43, 77/02, WIKI/58, WIKI/59)

UNIVAC 90/30 – Razvojni center Celje

Kot drugje po državi, so tudi v občini Celje v tem času ugotavljali, da računalniki v lokalnih podjetjih opravljajo predvsem rutinska dela, informacijski sistem utemeljen na enotnih programih pa da ni razvit in da ni povezovanja med organizacijami. V občini naj bi bilo takrat že 6 računalnikov ob katerih je delalo kar 300 ljudi, vendar pa iz družbenega in ekonomskega vidika glede na vrednost investicij rezultati niso bili primerni. Nekaj zainteresiranih organizacij je tako leta 1973 sklenilo namero za povezovanje in organizacijo večjega skupnega centra v eni izmed organizacij.

Pobudo je takrat prevzel celjski Razvojni center okrog katerega so nato strnili strokovne, kadrovske in materialne zmogljivosti. Leta 1975 so v Razvojnem centru Celje, bivšem Centru za napredek gospodarstva Celje kupili računalnik SPERRY Rand UNIVAC 90/30, sistem podoben najmanjšim sistemom IBM 360/20 ali IBM 3/10, ki so bili prilagojeni za klasično obdelavo po sistemu luknjanih kartic in trakov. Nova serijo Univac 90 je šla v korak s časom s tehnologijo združljivo z IBM 370. Uporabljala je že polprevodniški spomin na osnovi integriranih vezij s kapaciteto od 32-250K. Računalnik Univac 90/30 v Razvojnem centru je vključeval še konzolo z zaslonom, čitalnik kartic, dva diskovna pogona s kapaciteto 57Mb in tiskalnik. (73/29, 76/14, 77/53, 77/54, WIKI/60)

FUJITSU Facom 230/15 – Zdravilišče Radenci

Podoben pristop skupnega koriščenja in razvoja kapacitet se je poskušal uvajati povsod po državi, vendar še vedno z zelo omejenimi rezultati. V Radencih so na primer leta 1973 zagnali računalnik srednje velikosti Facom 230/15 japonskega proizvajalca Fujitsu, ki naj bi s svojimi zmogljivostmi zadostoval tudi za obdelavo podatkov drugih lokalnih organizacij. Ta je bil po Murinem računalniku šele drugi na tem območju. V Radenski so z njim izvajali celoten kompleks obdelave in evidentiranja na 80 različnih programih. Zlasti za področje prodaje mineralne vode, za področje nabave materiala, za gostinsko zdraviliške storitve in za vodenje statisk. Zaposlene so v delo uvajali tudi izvedenci iz Japonske. Takšen računalnik so v naslednjih letih kupili tudi v Jeklotehni Maribor, v Cinkarni Celje in ljubljanskem Gradisu. (73/01, 76/03, 76/19, 77/53, 77/54)

Še nekaj mini računalnikov 1973-1976

Do leta 1976 se je pojavilo tudi nekaj novih mini računalnikov tretje generacije. Na primer računalniki podjetij NCR, Burroughs in DEC. NCR Century 200 so kupili v Mercator Ljubljana že leta 1972, leta 1977 pa so kupili večji sistem PDP-11/70, pristopili kot partner v RRC in začeli načrtovati izvedbo računalniške mreže s terminali po vseh poslovalnicah. Leta 1974 so nov računalnik NCR, verjetno model Century 101, kupili tudi v Splošni plovbi Piran. Tu so zaradi dolge tradicije uporabe teh računalnikov v sedemdesetih pripravljali tudi tečaje za njihovo uporabo za druge nove uporabnike. Mini računalnike NCR 399 so v tem času kupili tudi v Color Medvode in v MTT Mariborski tekstilni tovarni. V ljubljanski Iliriji so leta 1971 kupili računalnik Burroughs L2000, njihov računalnik iz serije L5000 pa so imeli verjetno tudi v ljubljanski podružnici Energoinvest.

$> V muzeju hranimo procesni enoti DEC PDP-11/34 in DEC PDP-11/44, ki je nameščena v podobnem ohišju kot je na sliki.

Računalniki DEC PDP

Po letu 1974, ko je nove mini računalnike podjetja DEC začela dobavljati Elektrotehna, se je pojavilo tudi vedno več njihovih sistemov iz serije PDP-8 in PDP-11. Kot smo že povedali, so se mnogi izmed njih uporabljali za vodenje procesov, postopno pa nekateri že za običajne poslovne in administrativne namene. Tako so na primer prvi mini računalnik DEC PDP-8 kupili na Zavodu za Statistiko že leta 1971, leta 1974 pa ga je dobil tudi Kemijski inštitut v Ljubljani. Tudi Ljubljanske mlekarne so tega leta kupile PDP-11/40, ki so ga verjetno uporabljali za povezavo na Cyber 72. Leto kasneje so kupili še v Geodetskem zavodu Slovenije PDP-11/45, na katerem je obdelave izvajala Skupščina občine Domžale.

Vsaj dva računalnika PDP-11 so sredi sedemdesetih namestili tudi na IJS, in sicer računalnika PDP-11/34 in PDP-11/10, vendar točni letnici nista znani. Tu so jih uporabljali za različne raziskovalne in razvojne namene, za programiranje, vodenje procesov in podobno. Njihov PDP-11/34 je po letu 1977 večkrat omenjen v reviji Informatica. Leta 1976 so imeli PDP-11/34 tudi v podjetju Eles, upravljalcu električnega omrežja v Sloveniji. Njihovega računalnika so se občasno posluževali celo študentje računalništva na Fakulteti za elektrotehniko. V Eles so namestili tudi enega izmed prvih zaslonskih terminalov z vektorsko grafiko pri nas, DEC GT40, ki je imel za svoje delovanje vgrajeno lastno procesno enoto mini računalnika PDP-11/05. Lasten PDP-11/34 pa so leta 1979 dobili tudi na Fakulteti za elektrotehniko. (74/51, 75/02, 75/40, 77/12, 76/28, 77/58, MON/01)

.. zbral in sestavil Miha Urh

Sledi

V zadnji objavi serije o prvih računalnikih v Sloveniji lahko preberete še o realizaciji nekaterih večjih projektov do začetka osemdesetih in o pojavu domače računalniške proizvodnje. Ob uvoznih omejitvah so nekatera domača podjetja poskušala na trgu ponuditi računalnike za dinarje. Začela se je licenčna in OEM proizvodnja, nastajati pa so začeli tudi prvi domači mikroračunalniki. O razvoju domače mikroelektronike, domače računalniške industrije, enotnega programa v okviru Iskra Delta in mikroračunalniški revoluciji pa bomo zelo podrobno pisali v novi seriji objav z naslovom Domača proizvodnja.

Viri

70/45 : Delo (14.10.1970, letnik 12, številka 280) (LINK) | 71/02 : Delo (16.11.1971, letnik 13, številka 312) (LINK) | 71/46 : Delo (15.10.1971, letnik 13, številka 281) (LINK) | 71/48 : Delo (25.10.1971, letnik 13, številka 291) (LINK) | 71/65 : Delo (06.11.1971, letnik 13, številka 302) (LINK) | 72/27 : Delo (25.06.1972, letnik 14, številka 171) (LINK) | 72/38 : Delo (28.10.1972, letnik 14, številka 295) (LINK) | 72/39 : Delo (09.11.1972, letnik 14, številka 306) (LINK) | 73/01 : Delo (12.10.1973, letnik 15, številka 278) (LINK) | 73/03 : Glas (14.07.1973, letnik 26, številka 53) (LINK) | 73/04 : Sobotna priloga (17.11.1973, letnik 15, številka 313) (LINK) | 73/08 : Železarski zbornik (1973, letnik 7, številka 2) in Železarski zbornik (1973, letnik 7, številka 4) in Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 8) (LINK,LINK,LINK) | 73/09a : Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 9) (LINK) | 73/09b : Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 11) (LINK) | 73/20 : Delo (19.05.1973, letnik 15, številka 134) (LINK) | 73/21 : Delo (31.05.1973, letnik 15, številka 146) (LINK) | 73/24 : Delo (31.08.1973, letnik 15, številka 236) (LINK) | 73/28 : Glas (19.05.1973, letnik 26, številka 38) (LINK) | 73/29 : Delo (17.10.1973, letnik 15, številka 283) in Delo (30.10.1973, letnik 15, številka 296) (LINK,LINK) | 73/32 : Delo (11.12.1973, letnik 15, številka 334) (LINK) | 73/34 : Dolenjski list (28.06.1973, letnik 24, številka 26) (LINK) | 73/38 : Delo (16.03.1973, letnik 15, številka 73) (LINK,LINK) | 73/39 : Delo (27.10.1973, letnik 15, številka 293) (LINK) | 73/43 : Delo (31.08.1973, letnik 15, številka 236) (LINK) | 73/46 : Informativni fužinar (1973, letnik 10, številka 3) (LINK) | 74/06 : Rudar (26.04.1974, letnik 8, številka 4) (LINK) | 74/06a : Dolenjski list (22.06.1972, letnik 23, številka 25) in Dolenjski list (25.07.1974, letnik 25, številka 30) (LINK,LINK) | 74/06c : Dolenjski list (03.10.1974, letnik 25, številka 40) (LINK) | 74/23 : Veriga (1974, letnik 16, številka 6) (LINK) | 74/36 : Delo (30.07.1974, letnik 16, številka 175) (LINK) | 74/37 : Delo (21.08.1974, letnik 16, številka 194) (LINK) | 74/39 : Delo (29.08.1974, letnik 16, številka 201) (LINK) | 74/46 : Delo (20.11.1974, letnik 16, številka 271) (LINK) | 74/51 : Delo (21.09.1974, letnik 16, številka 221) in Delo (11.12.1974, letnik 16, številka 287) (LINK,LINK) | 75/02 : Tekstilec (1975, letnik 18, številka 4) (LINK) | 75/06 : Koroški fužinar (25.04.1975, letnik 25, številka 2) (LINK) | 75/07 : Koroški fužinar (25.11.1975, letnik 25, številka 4) (LINK) | 75/16 : Delo (15.01.1975, letnik 17, številka 11) (LINK) | 75/17 : Delo (16.01.1975, letnik 17, številka 12) (LINK) | 75/25 : Delo (19.04.1975, letnik 17, številka 92) (LINK) | 75/27 : Sobotna priloga (14.06.1975, letnik 17, številka 138) (LINK) | 75/35 : Sobotna priloga (27.12.1975, letnik 18, številka 301) (LINK) | 75/40 : Geodetski vestnik (1975, letnik 19, številka 4) (LINK) | 76/03 : Cinkarnar (1976, letnik 23, številka 6) (LINK) | 76/14 : Delo (31.01.1976, letnik 18, številka 25) (LINK) | 76/19 : Delo (18.03.1976, letnik 18, številka 65) (LINK) | 76/27 : Delo (14.05.1976, letnik 18, številka 111) (LINK) | 76/28 : Delo (22.05.1976, letnik 18, številka 118) (LINK) | 76/33 : Delo (17.07.1976, letnik 18, številka 166) (LINK) | 76/43 : Delo (28.12.1976, letnik 18, številka 302) (LINK) | 76/44 : Delo (31.12.1976, letnik 18, številka 305) (LINK) | 76/47 : Koroški fužinar (28.01.1976, letnik 26, številka 1) (LINK) | 77/02 : Glas (11.01.1977, letnik 30, številka 2) (LINK) | 77/12 : Naša komuna (28.12.1977, letnik 13, številka 12) (LINK) | 77/19 : Delo (16.02.1977, letnik 19, številka 38) (LINK) | 77/29 : Delo (18.06.1977, letnik 19, številka 140) (LINK) | 77/38 : Delo (05.10.1977, letnik 19, številka 231) (LINK) | 77/48 : Delo (22.12.1977, letnik 20, številka 295) (LINK) | 77/49 : Delo (28.12.1977, letnik 20, številka 300) (LINK) | 77/53 : Novi tednik (21.04.1977, letnik 31, številka 16) (LINK) | 77/54 : Novi tednik (16.05.1977, letnik 31, številka 19) (LINK) | 77/58 : Delo (07.10.1977, letnik 19, številka 233) (LINK) | 78/01 : Informatica (1978, letnik 2, številka 1) (LINK) | 78/07 : Železarski zbornik (1978, letnik 12, številka 2) in Železarski zbornik (1978, letnik 12, številka 4) (LINK,LINK) | 80/10 : Informativni fužinar (01.10.1980, letnik 17, številka 18) in Informativni fužinar (15.10.1980, letnik 17, številka 19) (LINK,LINK) | MON/01 : Monitor (2017, letnik 27, številka 5) (LINK) | PKZ/01 : Prispevek k zgodovini uvajanja računalniških obdelav podatkov (LINK) | W/10o : IBM 370 Reference guide (LINK) | WIKI/57 : DEC VT-52, DEC VT-100, PDP 1 peripherals | WIKI/58 : Inforex 1300, CCL Key-edit, Uniscope terminals | WIKI/59 : UNIVAC 9000 | WIKI/60 : IBM 370, Semiconductor memory, UNIVAC 90