Pričenjamo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Vsako soboto do konca leta pričakujte novo poglavje še nikdar prej dostopnih informacij o prvih računalnikih v Sloveniji. Začenjamo pa z nekoliko mlajšo temo, saj letos obhajamo metaforično "leto 0", ko se hkrati zgodi več velikih digitalnih premikov v slovenski družbi.
Superračunalnik CDC Cyber 72-24
Mineva petdeset let odkar je v novem RRC Republiškem računskem centru kot rezultat skupnih naporov podjetij, inštitutov, fakultet in nekaterih drugih javnih ustanov začel delovati takrat največji računalnik v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi CDC Cyber 72-24.
Od nove pridobitve in centra se je takrat izredno veliko pričakovalo. V Evropi je bilo v tem času približno 50 podobnih velikih računalnikov in mi naj bi z njim končno vstopili v klub razvitih. Pa ne le metaforično, računalnik naj bi sledil najnovejšemu trendu in se prek mednarodnih povezav vključeval v širše jugoslovanske in evropske računalniške mreže, ki so se v tem času že začele oblikovati.
Doma naj bi RRC širil zavest o vsestranski pomembnosti računalništva in informatike za sodobno družbo, za razvoj administracije, znanosti in gospodarstva. Računalnik Cyber 72 naj bi se prek številnih terminalskih povezav približal uporabnikom, razbijal naj bi predsodke in strahove, omogočil začetek izvajanja pouka računalništva v šolskem sistemu, povezal vse zdravstvene domove, omogočil boljše in bolj pametno vodenje gospodarstva, pa hitrejše in veliko bolj kompleksno znanstveno delo, ki na manjših računalnikih ni bilo možno.
Dostop do tako velikega računalnika je znanosti vsekakor odprl nove možnosti in je imel zelo pozitiven vpliv na razvoj visoko strokovnih kadrov različnih področij, neposredno tudi računalniških strokovnjakov. Ob nabavi Cyber 72 je glavni sistemski inženir RRC postal Janez Lesjak, direktorja centra pa sta bila sprva Cveto Trampuž, nato pa Desan Justin. V tem času so v centru delali tudi Mira Volk, Janez Grad in drugi iz skupine za uporabno matematiko na IJS Inštitutu Jožef Stefan.
V Sloveniji je bilo v letu 1972 skupno nameščenih že približno 130 računalnikov, ki naj bi bili marsikje slabo izkoriščeni ravno zato, ker je primanjkovalo izurjenih strokovnjakov, pa tudi vizije in drznosti pri inovacijah in osvajanju novih področij njihove uporabe. Uradni pogled na razvoj računalništva je zato pripisoval večjo vrednost prav velikim računalnikom in dobro organiziranim skupnim centrom s strokovnimi ekipami kot je bil RRC.
Kljub nekaterim kritikam, da bo računalnik neizkoriščen in da gre za prestižen nakup namenjem predvsem zadovoljitvam potreb IJS, je ta v naslednjih letih dokazal nasprotno. Med prvimi večjimi nalogami računalnika je bila seveda obdelava podatkov popisa prebivalstva, ki je bil izveden v letu 1971, leto po zagonu pa so bile njegove zmogljivosti v rednem obratovalnem času izkoriščene že 80%.
Deloval je v dveh izmenah in kar polovico poslov opravil prek terminalskih povezav. Priključenih je bilo 14 partnerskih terminalov, med njimi tudi terminala v Zagrebu in Sarajevu. Vzpostavile so se povezave, najprej satelitska z zagrebško univerzo, ki je bila pravtako solidno opremljena z najmodernejšim računalnikom UNIVAC 1110, potem pa še povezavi in izmenjava s tržaško in z bolonjsko univerzo, ki se je tako kot ljubljanska opremila z velikimi računalniki CDC.
Računalnik je bil do leta 1975 polno zaseden zato so ga večkrat razširili in povečali njegove zmogljivosti.
RRC je imel v tem času že 12 partnerjev, ki so uporabljali 24 terminalov zato so v RRC uvedli še tretjo izmeno. Ustanoviteljem Iskra, Izvršni svet SRS, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani so se najprej pridružili Ljubljanske mlekarne, GP Obnova, Združenje gozdno-gospodarskih organizacij in Izobraževalna skupnost SRS, nato pa še sklad Borisa Kidriča pri Raziskovalni skupnosti SRS, Klinična bolnišnica v Ljubljani in Republiška skupnost za ceste. Prek deleža Izvršnega sveta SRS so v centru obdelovali podatke Zavod za Statistiko RS in državni organi, pa tudi uprave nekaterih občin, na primer ljubljanske in mariborske.
Ker je imel računalnik v RRC precej partnerjev, ljubljanska univerza pa le majhen delež, ki njenim potrebam ni zadoščal, je prihajalo v okviru univerze do nezadovoljstva in pobud za nakup lastnega večjega sistema. Univerza je leta 1970 ustanovila RCU Računalniški center univerze z nalogo, da koordinira sodelovanje z RRC in skrbi za ustrezne računalniške kapacitete. Na RCU so leta 1971 najprej dobili računalnik IBM 1130, ki se je začel uporabljati kot aktivni terminal za delo na sistemu CDC 6400, predhodniku Cyber 72, ki je bil nameščen spomladi tega leta, takrat še v starih prostorih RRC.
Ta računalnik IBM 1130 naj bi bil prvi prosto dostopni računalniški sistem v državi. Namestili so ga v avli drugega nadstropja FE Fakultete za elektrotehniko kjer je služil predvsem za raziskovalne dejavnosti doktorantov in asistentov. Kasneje so imeli v RCU razvit močan terminalski sistem za povezave z računalnikom CDC Cyber 72, ki sta ga zasnovala Janez Grad in Jernej Virant med leti 1971-73, uresničen pa je bil do leta 1975. Takrat naj bi imela že praktično vsaka fakulteta svoj terminal.
Univerza je želela poleg procesnih zmogljivosti, ki jih je nudil ta računalnik, tudi več interaktivnega dela, programiranega učenja, dela z računalniško grafiko in podobnih pedagoških dejavnosti. V izobraževalnih ustanovah se je na tej točki razvoja pri nas zelo povečala potreba po resnem usmerjenem izobraževanju računalniških kadrov ob tem pa tudi potreba po neposrednem dostopu do računalniških kapacitet. Tako kot na drugih univerzah po Jugoslaviji so želeli zgraditi lasten centralni računalniški sistem, ki bi bil izključno namenjen za pedagoško-raziskovalno dejavnost in ne bi bil podvržen tržnim zakonitostim tako kot RRC.
Na FS Fakulteti za strojništvo in IJS se je v začetku sedemdesetih pojavila tudi potreba po hibridnih računalnikih za nadzor procesov. V letu 1973 so kupili procesni računalnik IBM System 7, računalnik IBM 1130 posebej prilagojen za vodenje procesov, analogni računalnik Aritma MEDA T-41(A/B/C), ki ga lahko vidite v Muzeju, zraven pa še dva mini računalnika CDC 1700. V sredini sedemdesetih so imeli v RCU tudi mini računalnike DEC, ki jih je dobavljala Elektrotehna, na primer njihov PDP-11/40.
5. svetovni kongres informatikov
Namestitev velikega računalnika CDC Cyber 72 in začetek delovanja RCU pa sovpadata tudi z enim izmed največjih dogodkov na področju računalništva pri nas, mednarodnim kongresom Organizacije za obdelavo podatkov s spremljajočo razstavo na Gospodarskem razstavišču, IFIP ‘71, ki je jeseni leta 1971 pri nas ustvaril izredno veliko pozitivnih spodbud za nadaljni razvoj računalništva in informatike.
Močno je vplival na splošno zavest tako javnosti kot gospodarstvenikov o nujnosti uvajanja računalništva na vseh področjih družbene dejavnosti in tako še dodatno spodbudil razvoj, ki je pri nas takrat z zamudo dobival zagon. Po drugi strani se je začelo tudi na državni ravni bolj resno, sistematično in usmerjeno razmišljati o prihodnjem razvoju računalništva. Pridobitev kongresa je bila za Slovenijo izreden uspeh, še nikoli prej ga namreč ni gostila računalniško manj razvita država.
Za pridobitev sta bila zaslužna predvsem Anton P.Železnikar in Silvin Leskovar, pri organizaciji kongresa pa se je menda zelo angažiral Marjan Špegel. Mladi z IJS in univerze so dobili vlogo tehničnih sekretarjev in so skrbeli za gladek potek predstavitev v raznih dvoranah po Ljubljani. Želja organizatorjev je bila, da bi vsaj za trenutek tudi domači javnosti pokazali razsežnost in poslovni utrip modernega računalništva v svetu, strokovno javnost pa da bi izpostavili najnovejšemu znanju, raziskavam in vrhunskim stikom z drugimi strokovnjaki na tem področju.
V šestih dneh kongresa je bilo organiziranih zavidljivih 218 razprav in predavanj, od tega so jih ameriški udeleženci prispevali kar 104, naši pa 3. Udeležilo se ga je 2500 najuglednejših svetovnih strokovnjakov iz 45 držav, med njimi tudi legendarni Donald Knuth. Na Gospodarskem razstavišču je razstavljalo 80 proizvajalcev iz 16 držav. Prednjačili so še vedno ameriški in angleški, v tem letu pa je postal zelo zanimiv tudi boj med ameriškimi in japonskimi. Angleško podjetje ICL je na razstavi demonstriralo prenos podatkov prek telefonske linije med Ljubljano in Budimpešto.
V Jugoslaviji je v letu 1971 avtomatsko obdelavo podatkov izvajalo že 340 podjetij in ustanov, od tega 120 v Sloveniji. Samih računalnikov naj bi bilo po nekaterih ocenah celo 280, največ znamke IBM, od tega približno 100 pri nas, kar polovica pa v Ljubljani. S temi številkami smo sicer počasi že začeli dohajati razvitejše države in na tej točki izgledi niso bili povsem slabi, vendar pa je obstajal vse večji prepad med tistimi, ki jih je zanimala prihodnost in napredna uporaba in tistimi, ki smo bolj ali manj capljali za razvojem in smo naprave uporabljali slabo in površno.
Pričetek univerzitetnega študija
Pri nas je bila namreč še vedno najšibkejša točka prav kader in izobraževanje bodočega kadra, ki bi bil sposoben organizirati primerno obdelavo na računalnikih. Dosegli smo le določeno množičnost na področju obdelave administrativnih podatkov, medtem ko so bili uspehi pri posebni uporabi računalnikov redki. Umanjkalo je širše uvajanje upravno-poslovnih metod obdelave v gospodarstvu pa tudi intenzivnejše raziskovalno delo s pomočjo računalnika.
Nekje leta 1971 se je porodila tudi zamisel o uvedbi resnega študijskega programa računalništva, ki bi bil enakopraven program med drugimi obstoječimi programi na Fakulteti za elektrotehniko. Pri pripravi študijskega programa so vsak s svojimi predmeti sodelovali Slavko Hodžar, Ludvik Gyergyek, Jernej Virant in Polde Leskovar. S preselitvijo Fakultete za elektrotehniko v nove prostore je bil ustanovljen oddelek za Računalništvo in informatiko, neposredni predhodnik današnje FRI Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je v šolskem letu 1972/73 začel študij izvajati v sodelovanju z matematičnim oddelkom FNT Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. S tem so bili v dveh letih položeni temelji za prihodnji razvoj discipline v Sloveniji.
V letih 1971-73 so bile sproščene uvozne omejitve za računalniško opremo in obstajalo je dosti razumevanja za razvoj na tem področju, v naslednjih letih pa so se tudi pod vplivom svetovne energetske krize v Jugoslaviji žal spet uveljavile določene neugodne in neposrečene politike tako na področju računalništva in informatike kot v gospodarstvu na splošno, ki so vse do devetdesetih precej močno zavirale njegov razvoj.
Zato ob tej petdesetletnici na obdobje 1971-73 lahko gledamo kot na eno izmed redkih zlatih obdobij zgodnjega razvoja računalništva pri nas, v katerem so se začeli vzpostavljati številni pomembni družbeni projekti kot sta študij in pouk računalništva, pa zdravstveni informacijski sistem, statistični informacijski sistem in informacijski sistem v javni upravi.
Viri
70/07 Delo (05.11.1970, letnik 12, številka 302) LINK 71/01a Sobotna priloga (31.07.1971, letnik 13, številka 205) LINK in Delo (10.08.1971, letnik 13, številka 215)LINK in Delo (12.08.1971, letnik 13, številka 217) LINK 71/01b Delo (23.08.1971, letnik 13, številka 228) LINK 71/01c Delo (25.08.1971, letnik 13, številka 230) LINK in Delo (26.08.1971, letnik 13, številka 231) LINK 71/01d Sobotna priloga (28.08.1971, letnik 13, številka 233) LINK 71/01f Delo (29.08.1971, letnik 13, številka 234)LINK 71/02 Delo (16.11.1971, letnik 13, številka 312) LINK 71/08 Delo (15.06.1971, letnik 13, številka 160) LINK 71/33 Delo (04.08.1971, letnik 13, številka 209) LINK 71/37 Delo (10.07.1971, letnik 13, številka 184) LINK 71/43 Delo (14.04.1971, letnik 13, številka 101) LINK 71/48 Delo (25.10.1971, letnik 13, številka 291) LINK 72/01 Delo (04.05.1972, letnik 14, številka 118) LINK in Delo (10.06.1972, letnik 14, številka 156) LINK 72/02 Delo (08.08.1972, letnik 14, številka 214) LINK 72/14 Slovenski vestnik (12.05.1972, letnik 27, številka 19) LINK 72/27 Delo (25.06.1972, letnik 14, številka 171) LINK 72/30 Delo (10.07.1972, letnik 14, številka 186) LINK 72/31 Delo (11.07.1972, letnik 14, številka 187) LINK 72/33 Delo (08.08.1972, letnik 14, številka 214) LINK 72/42 IJS Novice 1972, št.7 LINK 73/02 IJS Novice 1973, št.5 LINK 73/04 Sobotna priloga (17.11.1973, letnik 15, številka 313) LINK 73/14 Delo (05.01.1973, letnik 15, številka 3) LINK 73/18 Sobotna priloga (21.04.1973, letnik 15, številka 109) LINK 73/35 Strojniški vestnik (Letnik 6, 1973) LINK 74/25 Delo (25.01.1974, letnik 16, številka 20) LINK 75/22 Delo (12.03.1975, letnik 17, številka 59) LINK 75/24 Delo (11.04.1975, letnik 17, številka 85) LINK FRI/01 Zbornik ob 20 letnici FRI LINK IDPR/01 Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUZBA LINK INF/03 Informatica (2014, letnik 38, številka 4) LINK