Na slovenski kulturni praznik Računalniški muzej v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše otvarja razstavo, ki sicer posega slabih 40 let v zgodovino digitalizacije družbe, a nagovarja marsikatero vprašanje, ki je še kako aktualno prav v tem času.
Z razstavo in spremljevalnimi dogodki skupaj stopimo nazaj v pol-pozabljen čas zanesenjaškega adrenalina in upanja polnega preseganja postavljenih meja. Za v ta prostor, ki je tako poseben za Ljubljano in njene prebivalce, kot tudi vse obiskovalce naše prestolnice, smo izbrali tri zgodbe, ki so se prekrivale leta 1986 in odzvanjajo kot komentar danes aktualnih vprašanj.
Ob grožnji najnovejše trgovinske vojne med divjim Zahodom in daljnim Vzhodom, nas Računalniški muzej popelje v čas, ko so inženirji Iskra Delte z ameriško tehnologijo v omrežje povezali dobršni del Kitajske.
V čas, ko smo imeli prvi ljubljanski “startup” z globalnimi ambicijami – Iskro Delta. V čas, ko so prav oni imeli ta edinstven položaj med Zahodom in Vzhodom, da so lahko postavljali eno prvih računalniških omrežij na Kitajskem. Enega redkih ohranjenih primerkov, ki se je sestavljal v takratni tovarni v Stegnah, razstavljamo tu.
Ob vedno pogostejših raziskavah o zasvojenosti naših malčkov s tablicami in pametnimi telefoni se spomnimo kakšno razburjenje je v hiše prinesel pogosto “prešvercani” ZX Spectrum.
Razstavljamo tudi dobro staro stoenko – v prerezu. Kot parafrazo Krpanove kobilice, ki čez mejo ni tovorila angleške soli ampak netivo za digitalno eksplozijo. Comodorje, spectrume, schneiderje ter drugo opremo, ki pri nas ni bila dostopna. Vabimo vas, da v stoenko tako dorišete vaše priljubljeno skrivališče za prešvercane računalnike, ki so doma postali stičišče cele družine, pogosto pa tudi širše skupnosti.
Ob razširjenosti virtualnih delovnih okolij in dela na daljavo, ki ga omogočajo, če ne že narekujejo globalne strukture današnjih visokotehnoloških startupov, pa nas razstava popelje v zgodovinski trenutek, kjer je današnjemu očesu precej neimpresiven prenosnik omogočil pospešeno meddržavno sodelovanje ob gradnji vrhunskega tehnološkega dosežka – avtocestnega predora Karavanke.
Malo ljubljansko tehnološko podjetje je bilo odgovorno za izvedbo najpomembnejšega dela – prezračevalnega sistema z močjo 4 mega w ki do 100 kilometrov na uro potegne v pičlih 7 sekundah. Motorolini procesorji, lastna vezja in komuniciranje prek modemov z nadzornimi centri in ostalimi senzorji. A računalnik, na katerem se je vse to programiralo, ni dosti drugačen od sodobnega prenosnika. Je pač delovni stroj, tiha priča velikega dosežka.
V pričujoči razstavi Računalniški muzej s tehnološkimi eksponati ponazarja duh časa, ki je bil v 80. letih stoletja prisoten na naših tleh. Razstavljeni eksponati nam pripovedujejo zgodbo, ki priča o človeški iznajdljivosti in vztrajnosti ne glede na zunanje okoliščine. Zgodbo o tem, da so meje premagljive, včasih morebiti tudi na bolj razburljiv način.
Za tiste, ki se “zlatih 80ih” še spominjajo, bo razstava s spremljevalnimi dogodki morda nostalgična, za ostale pa predstavlja možnost, da v perspektivo postavijo današnjo digitalno kulturo vsakdana, ki se bo
prav po dejanjih slehernega posameznika oblikovala tudi skupno prihodnost.
Za lažje spominjanje in spodbujanje domišljije pa se obiskovalci razstave lahko preizkusijo tudi v igricah iz svoje mladosti in mladosti svojih staršev. Za lokalne geeke ima tudi računalnik na katerem so naložene te igre dodatno zgodbo – “no lan kišta” je neposredni naslednik švercanega spectruma in iskra-deltine miselnosti, saj je plod desetletja izkušenj z igranjem igric in iger ter tehnološkega optimiziranja domačega računalnika v zanesljiv igralni stroj. Že petnajst let jih uporabljamo, in nikoli ne razočarajo.
Računalniški muzej v Ljubljani deluje že več kot 15 let in je eden najbolj naprednih interaktivnih muzejev računalniške tehnologije v širši regiji. Računalniški muzej opravlja edinstveno poslanstvo opominjanja na informacijsko dediščino. S svojim prostovoljnim delom zapolnjujemo sistemsko vrzel na področju varovanja premične kulturne dediščine v slovenskem prostoru.
Računalniški muzej edini sistematično hrani pomembne mejnike iz zgodovine naše digitalne družbe, ki je bila pogosto v špici svetovnega napredka. Drobec sicer obsežne zbirke več kot 350 eksponatov, ki bo letos dobila stalno postavitev v novih prostorih na Celovški cesti 111 (ob kinu Šiška), bo tako na ogled tudi v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše od 8.-26.2.2019. V pričujočo razstavo smo vložili več kot 260 prostovoljnih ur dela članov in prijateljev našega društva.
Program dogodkov:
- 8. 2. ob 18h: otvoritev razstave Naši računalniki od Karavank do Kitajske
- 12. 2. ob 18h: Spomini na kilobajte, odprto srečanje društva Računalniški muzej
- 19. 2. ob 18h: RETRO okrogla miza – svetla in temna zgodovina računalništva (na okrogli mizi, bodo sodelovali Marjan Kodelja, Jonas Žnidaršič, Sergej Hvala, Artur Švarc in Mitja V. Iskrić)
- 26. 2. ob 18h: Svilena dolina, ali kako so slovenski strokovnjaki prvi izvozili internet na Kitajsko in zaključek razstave