Za razstavo: Tehniški muzej Slovenije (27.9.2023-15.1.2025)
V Računalniškem muzeju smo za Tehniški muzej Slovenije poustvarili interaktivno izkušnjo ‘Lovski kviz’, ki so jo leta 1996 izdelali v Lovskem muzeju. Restavrirali smo tako programsko kot strojno opremo.
Tehnološki trendi so šli že sredi devetdesetih v smeri zaslonov občutljivih na dotik, takrat še na katodnih zaslonih. Tudi uporabniški vmesniki naprav so se v tem času z različnimi prijemi vedno bolj približevali uporabnikom. Oblikovalci so dali več poudarka preprosti uporabi in vedno bolj bogatim multimedijskim in interaktivnim vsebinam. Sami grafični uporabniški vmesniki so se sicer uveljavili že z novimi 16-bitnimi mikroračunalniki v prvi polovici osemdesetih in so odtlej v veliki meri odgovorni za njihovo množično uporabo.
Z Lovskim kvizom so tudi v Lovskem muzeju sledili tem trendom. Z novo tehnologijo so poskušali pritegniti obiskovalce in jim na zabaven način približati vsebine.
Restavriran Lovski kviz
Sistem za Lovski kviz sestavljajo naslednji elementi:
- Osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows 3.1 in posebno razširitveno kartico s krmilnikom za zaslon na dotik.
- Philips katodni(CRT) monitor z dodatno vgrajenim sistemom za zaznavanje dotika s pomočjo ultrazvočnih odbojev podjetja Elographics. Sistem je tovarniško vgrajen v dodaten steklen sloj zaslona in priključen na krmilno kartico v računalniku.
- Program ‘Lovski kviz’, ki so ga v Lovskem muzeju izdelali v okolju Paradox 4.5 za Windows. Program se zažene samodejno. Gre za preprost kviz na temo lova. Obiskovalec se lahko pomeri v poznavanju štirih različnih tematik.
Ob restavriranju se je izkazalo, da je originalni računalnik okvarjen zaradi razlitja baterije po tiskanem vezju. Nadomestili smo ga s podobnim modelom iz laboratorija Računalniškega muzeja. Najbolj kritično je bilo arhiviranje starih podatkov iz trdega diska. Uspeh je pri tako starih podatkovnih nosilcih običajno vprašljiv, vendar je disk računalnika iz Lovskega muzeja k sreči še vedno brezhibno deloval. Tudi zaslon je potreboval zgolj temeljito čiščenje posebnega sloja občutljivega na dotik. Ohišje zaslona smo morali razstaviti, da smo lahko dosegli celotno površino in stranski rob občutljivega sloja.
Zaslon na dotik Elographics
Podjetje Elo(bivši Elographics) je še vedno vodilni proizvajalec zaslonov na dotik. Že dolgo ne izdelujejo več katodnih, temveč sodobne ploščate LCD zaslone, predvsem za poslovne stranke. Podjetje se sicer ponaša s 50-letno zgodovino izdelave zaslonov na dotik, tehnologijo IntelliTouch s katero je izdelan tudi zaslon Lovskega muzeja, pa so začeli uporabljati leta 1987.
Tehnologija IntelliTouch deluje s pomočjo površinskih akustičnih valov. Posebni oddajniki ustvarjajo ultrazvočne valove, ki prehajajo čez celoten zaslon. Ob dotiku zaslona se del valovanja izgubi, glede na spremembo ultrazvočnih valov pa poseben krmilnik lahko določi položaj dotika na površini. Odziv je sorazmerno hiter in natančen, vendar so bili zasloni te vrste precej bolj občutljivi na zunanje poškodbe od sodobnih zaslonov na dotik.
Lovski muzej ima v lasti enega izmed redkih ohranjenih in delujočih primerkov te zgodnje tehnologije zaslonov na dotik pri nas. Po zaslugi strokovnjakov Računalniškega muzeja jo je sedaj znova možno izkusiti tudi v živo in se pomeriti v lovskem kvizu.
https://myelo.elotouch.com/support/s/article/Elo-Company-History
https://media.elotouch.com/pdfs/manuals/intelli.pdf
Prispeval Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.