Odpiralni čas: četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih. Muzej bo zaprt 6. in 20. decembra.
SPODAJ PODPISANA, KAPO IN BUNDO VAS VABIVA, DA SE NAMA PRIDRUŽITE
V SOBOTO 7. 12. OB 10:30 V RAČUNALIŠKEM MUZEJU
IZVEDELI BOSTE, KAKO SVA PRIŠLA V MUZEJ IN KAJ SVA TAM POČELA. VSE TO JE SICER RES ŽE ZAPISANO V STRIPU KAPO IN BUNDO V MUZEJU, A TOKRAT BOSTE LAHKO SPOZNALI TUDI NAJINA AVTORJA MAJDO KOREN IN DAMIJANA STEPANČIČA. MAJDA VAM BO PREDSTAVILA NEKAJ DOGODIVŠČIN IZ MUZEJA, Z DAMJANOM PA BOSTE LIKOVNO USTVARJALI.
KAPO IN BUNDO
PS:
Strip bo naprodaj v muzejski trgovinici (pravijo, da z nakupom podpirate delovanje Računalniškega muzeja), midva pa ga bova lahko tudi potacala z avtogrami.
Majda Koren (1960) piše, odkar se je naučila pisati. Dolga leta je sodelovala z revijo Ciciban, v kateri so najprej izšle tudi zgodbice o slavni pošasti Mici. Bila je ena od scenaristk kultnih oddaj Radovedni Taček in Iz popotne torbe. Duhovito zna prepletati realni svet sodobnega otroka z bitji iz namišljenega sveta. Tako je nastajala tudi zgodba Eva in kozel, s katero si je Majda Koren prislužila večernico, nacionalno nagrado za mladinsko književnost. Trenutno jo najbolj zabava pisanje stripa o tatinskih pujsih Kapu in Bundu skupaj z Damijanom Stepančičem. Obožuje znanstveno fantastiko in kriminalke. Pravkar piše nadaljevanje Lojze iz vesolja – tokrat se bo zgodba dogajala na planetu Solanum Tuberosum. Z veseljem tudi obiskuje šole in otrokom pripoveduje, kako nastajajo njene zgodbe.
Damijan Stepančič (1969) je akademski slikar in ilustrator s prepoznavnim slogom. Ukvarja se predvsem z ilustracijo mladinskih knjig in knjig za odrasle, pa tudi s stripi, likovnim opremljanjem priročnikov in lutkami. Nekatera bolj odmevna dela iz njegovega obsežnega opusa so ilustracije knjig Hiša sanja(2004) Daneta Zajca, Naročje kamenčkov (2009) Saše Vegri, Juri Muri po Sloveniji (2011) Toneta Pavčka, Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo(2011) Vitomila Zupana, ilustracije Prešernove Zdravljice (2013), Negotove pesmi (2020) Barbare Gregorič Gorenec. Kot ilustratorja ga zanimajo predvsem teme in vsebine, ki so predmet poglobljenega raziskovanja in močnega ustvarjalnega angažmaja. Je tudi avtor dveh brezbesedilnih slikanic Zgodba o sidru (2010) in Svetilnik (2019). Ilustraciji se posveča z ustvarjalno resnostjo, odgovornostjo in tehnično podkovanostjo, njegova dela pa zaznamujejo izvirnost, humornost, sproščenost in natančnost. Pri ustvarjanju rad uporablja različne likovne tehnike – od tuša do akrila, lepljenk, trgank, monotipij, praskank. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Je večkrat nagrajeni ilustrator, že leta 1999 je prejel nagrado za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani, pozneje je dvakrat prejel Smrekarjevo plaketo (2000 in 2002), prav tako tudi Levstikovo nagrado (2003 in 2011), leta 2011 je prejel nagrado Hinka Smrekarja. Nekaj njegovih del je bilo nagrajenih z znakom kakovosti zlata hruška, dvakrat (2012, 2013) pa je prejel tudi nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY leta 2010 uvrščen na častno listo IBBY, nominiran pa je bil tudi za spominsko nagrado Astrid Lindgren (2013, 2014, 2015) in za Andersenovo nagrado (2020).