Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.
Pregled vsebine:
- Terminal Gorenje Paka 2000
- Mikroračunalnik Iskra Delta Partner
- Programska oprema za Partner
- Prva serijska računalniška proizvodnja
- Širitev proizvodnih kapacitet Iskra Delta
- DEC PDP-11/24 in Delta 400
- DEC VAX-11/750 in Delta 4850
- DEC PRO-325 in mikroračunalnik Kopa 2500
- Mikroračunalnik Delta 400/M
Prve korake v smeri novega enotnega proizvodnega programa so v Iskra Delta in Gorenje naredili s prvim terminalom serije Paka 2000, predvsem pa s prvim namiznim mikroračunalnikom Partner, ki je naslednji dve leti predstavljal jedro novega proizvodnega programa. Delo je še vedno ovirala razpršenost kapacitet. V Avstriji so vzpostavili proizvodnjo Partnerjev za izvoz, projekt nove razvojno-proizvodne tovarne v Mostah pa se je zavlekel še za skoraj dve leti. V Iskra Delta so mikroračunalniški program razširili z večuporabniško različico z nazivom Delta 400/M, ki je predstavljala osnovo za več nišno usmerjenih sistemov. V okviru ustaljenega Deltinega programa OEM proizvodnje pa so začeli sestavljati tudi nove DEC PDP-11/24 pod imenom Delta 400 in nov model DEC VAX-11/750 pod imenom Delta 4850. V podjetju Kopa so po prenosu terminalskega programa v Gorenje s pomočjo IJS vzpostavili nov mikroračunalniški program. Začeli so sestavljati mikroračunalnike Kopa 2500 izdelane s procesno enoto DEC LSI-11/23 po zgledu DEC PRO-325.
Gorenje Paka 2000
Prvi proizvod v okviru novega enotnega programa računalniške proizvodnje je bil terminal Paka 2000. Prototip je sestavila ekipa v Delti, njegovo serijsko proizvodnjo pa so nato prevzeli v obratu Gorenja. Logična vezja terminala so bila še vedno uvožena, več elementov pa so vsaj delno razvili in izdelovali doma. Na primer del napajalnika in prikazovalne elektronike zaslona, ki jo je razvila ekipa v Delti, izdelovali pa so jo v saveljskem podjetju Unis-tos. Domače je bilo tudi originalno oblikovanje ohišje, ki so ga izbrali na natečaju nato pa izdelovali v slovenjgraški Tovarni meril.
Uporabili so uvožena logična vezja proizvajalca Mostek, ki so jih nekoliko prilagodili. Vsebovala so 64 KB pomnilnika in 8-bitni mikroprocesor Mostek MK3880, kompatibilno različico Zilog Z80, ki je delovala pri taktu 2,5 Mhz. Terminal Paka 2000 je s pomočjo vgrajenega mikroračunalnika omogočal nekaj novih naprednih funkcij. Imel je le gumb za vklop in izklop, ostale nastavitve pa je bilo mogoče nastaviti interaktivno in so bile nato shranjene v pomnilniku vgrajenega mikroračunalnika. Zaslon je podpiral prikaz v 132 stolpcih in v obliki, ki je omogočala neposredno tiskanje. Ponujal je nekaj novih možnosti pri oblikovanju besedila, na primer majhne in velike črke, črke z dvokratno širino in dvokratno velikostjo, poleg običajnih znakov pa je lahko prikazoval tudi preproste grafične informacije. Terminal je imel poleg glavne serijske povezave še povezavo za tiskalnik, stanje in napake v delovanju pa je sporočal z lučkami na tipkovnici. Zaradi problemov s prilagoditvami na uvoženih vezjih in problemi z delno doma izdelanimi napajalniki in nekakovostnim ohišjem so na začetku v Iskra Delta morali večkrat zavrniti celotne serije terminalov Paka 2000 iz Gorenja, pomanjkljive terminale pa so bili takrat menda prisiljeni popravljati kar Deltini strokovnjaki. (82/08, 83/21, 84/28, SRD/08, IDC/02, Jože Stepan)
Iskra Delta Partner
Kmalu po združitvi so v Iskra Delta začeli snovati tudi svoj nov namizni mikroračunalnik Partner. Pri njegovem razvoju so sodelovali Anton P. Železnikar, Marko Kovačevič, Dušan Šalehar, Drago Novak, Andrej Leskovar in Aleksander Hadži. Skupina šestih strokovnjakov je v manj kot dveh mesecih razvila prvi prototip. Tu so se očitno zgledovali po preprostih poslovnih mikroračunalnikih kot sta bila DEC VT-180 in Rainbow 100, obenem pa po nekaterih cenejših hišnih računalnikih tega časa. Vsekakor po mikroračunalniku TRS-80 podjetja Tandy corporation, ki so ga kot zgled pri načrtu računalnika Dialog za Gorenje uporabili že leta 1981 na Fakulteti za elektrotehniko.
Prototip Partnerja so izdelali na osnovi 8-bitnega mikroprocesorja Zilog Z80A s taktom 4 Mhz. 8-bitni mikroprocesorji so običajno lahko neposredno naslavljali le 64 KB pomnilnika, vključno z ROM pomnilnikom, kjer je bila shranjena osnovna programska oprema. Partner je izkoriščal nove programske rešitve CP/M 3.0 za uporabo razširjenega pomnilnika s pomočjo spominskih bank in je tako uporabljal kar 128 KB pomnilnika RAM. Prvih 64 KB pomnilnika je bilo lahko izključno namenjenih operacijskemu sistemu, razširjenih 64 KB pa ostalim uporabniškim programom. Na pomnilniku ROM kapacitete 8KB je bil shranjen preprost zagonski operacijski sistem, ki je omogočal zagon operacijskega sistema CP/M 3.0 iz diskete ali trdega diska. Za računalnik so namreč omogočili priklop dveh 5.25-palčnih disketnih pogonov in trdega diska. Običajne diskete so imele v tem času kapaciteto približno 360 KB, v Partnerju pa so uporabili že diskete z visoko gostoto in kapaciteto približno 1 MB.
Diskovni pogoni so imeli kapaciteto 10 MB in prenosno hitrost 5 Mbit/s. Na voljo so imeli zaslone terminalov DEC VT-100, za prikazovanje na zaslonu pa so uporabili grafično krmilno vezje z lastnim pomnilnikom 2×4 KB proizvajalca Singetics oziroma Philips. Takšna vezja so predhodniki grafičnih kartic in so se v sedemdesetih in začetku osemdesetih pogosto uporabljala v terminalih, hišnih računalnikih in igralnih konzolah. Vezje uporabljeno v Partnerju je bilo zelo preprosto in je predvsem omogočalo izris znakov in kurzorja. Podpiralo je znake iz trinajst različnih naborov, med njimi tudi slovenske oziroma jugoslovanske znake. Vezje je lahko generiralo sliko 80×26 ali 132×26 znakov oziroma 640×286 ali 1056×286 točk. Računalnik je imel lahko do tri standardne serijske povezave RS-232. (83/01, 83/21, MH/02, MH/03, IDC/02, KP/02, SRD/03, SRD/08)
$> V muzeju si lahko od blizu ogledate primerek mikroračunalnika Partner.
Prve različice Partnerja in programska oprema
Prototip je bil ugodno sprejet in glede na opisane strojne možnosti so za proizvodnjo leta 1983 sestavili tri različice računalnika. Različico z enim in z dvema disketnima pogonoma, ter standardno različico s trdim diskom in disketnim pogonom. Delta Partner je bil namizni računalnik zamišljen kot lahko uporaben poslovni in razvojni sistem, ki se je ubistvu največ uporabljal v računovodskih, knjigovodskih in statističnih obdelavah. Namenjen naj bi bil predvsem manjšim in temeljnim organizacijam, tržili pa so ga tudi kot sistem za raziskovalno dejavnost, šole in zasebnike.
Programsko opremo za domače kupce je izdelala skupina 12 strokovnjakov. V začetni fazi so razvili programsko opremo, ki je vključevala 4 uporabniške programe z nazivom MIPOS. Ti so služili posamični ali integrirani obdelavi poslovnih podatkov. Omogočali so knjiženje z glavno knjigo, vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, skladiščno poslovanje in fakturiranje dokumentov. Razvili so tudi program TISKTIP za interaktivno sestavljanje, oblikovanje in popravljanje besedil, in programe za avtomatizacijo ostalega pisarniškega poslovanja. V obeh primerih gre verjetno za predelavi takrat zelo popularnega urejevalnika besedil Wordstar in upravljalca podatkovnih baz Dbase.
Postopno je bilo na voljo vse več orodij za pomoč pri znanstvenih izračunih na podoročju energetike, strojništva, gradbeništva, ter orodij za pomoč pri procesni tehniki v prehrambeni industriji, farmaciji in podobno. Poleg programskih orodij SIRUP za preprosto interaktivno programiranje oziroma modularno izdelavo programov je bil na voljo tudi makrozbirnik za simbolični strojni jezik in prevajalniki za višje jezike Fortran, Cobol, Basic in Turbo Pascal.
Prek serijskih povezav RS-232 sta bila na računalnik priključena tipkovnica in tiskalnik, mogoče pa je bilo namestiti še dodatne serijske in paralelne povezave. Standardna različica Partnerja je vključevala matrični tiskalnik TRS 835 Tovarne računskih strojev iz Zagreba, tipkovnica pa je bila istega tipa kot pri terminalu Paka 2000. V Iskra Delta so menda razvili tudi programsko opremo za počasno mrežno povezavo prek serijskega vmesnika. (več o kasnejših nadgradnjah oziroma različicah Partnerja pa v prihodnjih objavah). (83/01, 84/01, IDC/02, IDC/03, MH/02, MH/03, Informatica 84/03)
Proizvodnja Partnerja
Do konca leta 1983 so v Iskra Delta že načrtovali izdelavo 2000 enot, od tega naj bi bilo 600 namenjenih za izvoz. Programsko opremo za tuje kupce so izdelali v sodelovanju s tujimi partnerji. Proizvodnja je najprej tekla v Iskrini tovarni v Kranju, pozneje pa se je preselila na Ptuj. Avgusta 1983 so preizkusili šele prvih deset sistemov iz redne proizvodnje, do konca leta pa je bilo nato v Kranju sestavljenih le 170 računalnikov. 200 enot so poslali tudi v tovarno v Šentjakobu v Avstriji, kjer naj bi do konca leta za izvoz na zahodni trg sestavili vsaj 100 računalnikov. V tovarni računalnikov novosadskega Novkabla so organizirali izdelavo zmogljivejše izvedbe računalnika z drugačno programsko opremo.
Od vseh slovenskih računalnikov je bil Partner najbolj razširjen, proizvedenih je bilo namreč kar nekaj tisoč enot, predvidena pa je bila celo proizvodnja do 10.000 enot. Računalniška proizvodnja je tako pri nas prvič izrazito presegla kompleksnost in kapaciteto laboratorijske in se približala množični. Proizvodnja je zahtevala integracijo velikega števila osnovnih elementov, mehanično in električno zapletenih perifernih enot in njihovih krmilnikov, zahtevala pa je tudi organizacijo celotne linije za preizkušanje elementov, podsistetmov in končnih sistemov. Uresničitev je tako zahtevala precej organizacijskih naporov in velik prenos znanja in izkušenj. K množični uporabi je prispevala tudi pridobitev poslov v okviru projekta 2000 računalnikov v slovenskih šolah(o tem pa več v naslednji objavi). V popisu računalniške opreme leta 1988 je bilo pri nas še vedno v uporabi približno 450 Partnerjev. (83/24, 84/01, ID/01, IDC/02, IDC/03, STAT/04)
Širitev kapacitet in novi partnerji
Podjetje Delta je že leta 1981 pred združitvijo začelo s postopki za izgradnjo proizvodnega obrata v coni MP/3 v Mostah. Prevzeli naj bi proizvodno halo, ki je več let stala nedograjena, saj je prvotni investitor od projekta odstopil. Z združitvijo Iskra Delta in novih investicijskih pogojev je bil program spremenjen in je bila leta 1983 potrebna ponovna presoja projekta, kar je izvedbo zakasnilo še za dodatni dve leti. Združeno podjetje je zaradi razpršenosti kapacitet prvo leto delalo v težjih razmerah, s čimer so opravičevali bistveno manjše rezultate od pričakovanih in obljubljenih glede na nove kadrovske in finančne možnosti. Tudi poslovni partnerji podjetja zaradi takšnih proizvodnih razmer menda niso jemali dovolj resno. Rešitev naj bi prinesla šele naložba v nov proizvodni obrat.
Načrte za povečanje razvojnih in proizvodnih zmogljivosti naj bi v podjetju uresničili v več fazah. Proizvodnjo naj bi postopno povečali iz prvotnih 800 mikro in 100 mini računalnikov na približno 13.000 mikro in 1600 mini računalnikov. Načrte je takrat podprl tudi Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ter mestni izvršni svet Ljubljane. Združeno podjetje Iskra Delta je v tem času začelo širiti svoje proizvodne kapacitete tudi v sodelovanju s podjetjem IMP Industrijsko montažno podjetje. V njihovi tovarni v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem so kot rečeno v letu 1983 že vzpostavili prvo proizvodnjo Partnerjev za izvoz. Leta 1984 pa so v Avstriji ustanovili celo novo podjetje IDC Iskra Delta Computers, ki je predstavljalo bistven strateški element pri nadaljnem razvoju podjetja. V tem času se je začel uresničevati tudi projekt združitve razdrobljenih šolskih dejavnosti v okviru novega Računalniško-izobraževalnega centra v hotelu Argonavti v Novi Gorici. Projekt je bil, tako kot tovarna v Mostah, realiziran leta 1985(o vsem tem pa več v prihodnjih objavah).
V program enotne računalniške proizvodnje se je leta 1983 vključilo tudi podjetje Liko iz Vrhnike s proizvodnjo diskovnih enot, v Iskra Kibernetika pa naj bi ta program še razširili z osvajanjem proizvodnje določenih sestavnih delov zanje. V podjetju Sistemi za energetiko so začeli z izdelavo prilagojenih procesnih sistemov za avtomatizacijo v energetiki in z razvojem sistemov v teleinformatiki. TRS Zagreb se je vključil s proizvodnjo matričnih tiskalnikov TRS 835 za računalnike Partner, podjetje Novkabel Novi Sad pa je prevzelo proizvodnjo ene izmed različic tega računalnika in programske opreme zanj. V Iskra Delta so v tem času že izdelali nekaj domačih modulov za njihove računalnike iz programa DEC/Delta, na primer spominski modul s kapaciteto 128KB, kontrolno enoto za dva tiskalnika, kontrolno enoto za terminale in statistični multipleksor. (81/08, 81/14, 83/07a, 83/07b, 83/21, 83/24, 83/33, 83/45, 84/36, 84/38, 84/68, 84/97, IDC/03)
DEC PDP-11/24 in Delta 400
V okviru Deltinega programa so v času združevanja podjetij začeli sestavljati tudi prvi računalnik iz serije DEC PDP-11, ki je že uporabljal mikroprocesor DEC F-11. Ta predstavlja drugo generacijo vezij LSI-11 in je bil prvič uporabljen leta 1979 v računalniku DEC PDP-11/24. To je bil nekakšen prehodni model in je za razliko od kasnejših LSI-11 računalnikov z novim nazivom MicroPDP in novo različico vodila Q-bus še vedno temeljil na starejšem vodilu Unibus. Na podoben način sta bila izdelana le še kasnejša modela PDP-11/84 in PDP-11/94. Ti računalniki so tako še vedno uporabljali standardno periferno opremo in module združljive s serijo PDP-11 in vodilom Unibus, zato se kljub temu, da temeljijo že na mikroprocesorski centralni enoti, običajno še vedno imenujejo mini računalniki. Mikroprocesor DEC F-11 poznan tudi kot LSI-11/23 je bil tako kot njegov predhodnik LSI-11/03, izdelan na treh vezjih, podatkovnem, spominskem in kontrolnem vezju. Izdelan je bil v 6-mikronski NMOS tehnologiji podjetja AMI in naj bi običajno deloval pri taktu 3.6 Mhz.
V Delti so računalnike s procesno enoto DEC PDP-11/24 začeli sestavljati pod imenom Delta 400. Tako kot v drugih računalnikih serije Delta so uporabili cenejše periferne enote drugih svetovnih proizvajalcev in doma izdelano ohišje. Leta 1988 naj bi bilo v naših podjetjih nameščenih vsaj 15 računalnikov Delta 400 in en originalni DEC PDP-11/24. Namestili so ga med drugim v RCUM Maribor, Trimo Trebnje, Železarni Ravne, Meblo Nova Gorica in Skupščini občine Domžale. (84/17, IDC/02, IDC/03, STAT/05)
DEC VAX-11/750 in Delta 4850
Novost v proizvodnem programu je bil tega leta tudi računalnik DEC VAX-11/750, ki so ga začeli sestavljati pod imenom Delta 4850. VAX-11/750 je prišel na trg pozno leta 1980 kot manjša in manj zmogljiva, a tudi bolj varčna in zanesljiva različica računalnika VAX-11/780. Tega so kot smo že omenili v Delti pravtako sestavljali in sicer pod imenom Delta 4780. Zmogljivost VAX-11/750 je dosegala le 60% slednjega, omogočal pa je konfiguracije z 2MB, 8MB in 14MB pomnilnika. Računalnik je bil pri nas zelo popularen, med večjimi računalniki morda celo najbolj popularen. Leta 1988 je bilo pri nas nameščenih več kot 75 računalnikov Delta 4850 in približno 9 originalnih računalnikov DEC VAX-11/750. Imeli so ga na primer v RCUM Maribor kjer so zanj izdelali programe za računalniško podprto izposojo v knjižnici in na Oddelku za računalništvo in informatiko IJS, kjer so zanj izdelali tudi programsko opremo za načrtovanje tiskanih vezij, pa tudi v Lesna Slovenj Gradec, v Železarni Ravne, v TAM in v Ljubljanski banki, v Beti Metlika, IMV Novo mesto, Bolnišnici Franca Derganca v Šempetru in na Zavodu za družbeno planiranje. (83/10a, 83/52, 84/43, 84/97, 84/127, 84/128, 85/43, 85/82, 85/90, 85/91, 85/92, 85/93, 85/94, 85/98, 85/99, 85/100, 86/27)
$> V muzeju hranimo tudi lepo ohranjen primerek računalnika DEC VAX-11/750 oziroma Delta 4850 vključno z diskovnimi enotami proizvedenimi v Liko Vrhnika.
DEC PRO-325 in Kopa 2500
Z mikroprocesorjem DEC F-11, ki je bil prvič na bolj klasičen način uporabljen v prej omenjeni procesni enoti DEC PDP-11/24, je bilo mogoče procesno enoto izdelati tudi na bolj sodoben način, kot v primeru DEC PRO-325 in DEC PDP-11/23. V slednjih primerih je bila procesna enota s pomočjo DEC F-11 lahko izdelana na ene samem tiskanem vezju standardne velikosti. Mikroračunalniki serije DEC Professional so na trg prišli kmalu po pojavu osebnega računalnika IBM PC. Poskušali so slediti njegovemu zgledu in si še pravočasno odrezati del novega trga osebnih računalnikov, ki so ga izredno hitro prevzeli PC-združljivi računalniki japonskih in drugih vzhodnih proizvajalcev. Konfiguracija sistema pri DEC PRO-325 je bila zelo enostavna in ni omogočala posebej velikih nadgradenj. Računalnik je uporabljal 5.25 palčni disketni pogon in prilagojen operacijski sistem RSX-11/M s preprostim uporabniškim vmesnikom. To je bil tudi glavni razlog za njegov relativno omejen uspeh. Večina drugih mikroračunalnikov je v tem času namreč uporabljala eno izmed različic operacijskega sistema CP/M, za katerega je bilo na voljo precej programske opreme, ali pa novi MS-DOS, ki je relativno hitro pridobil delež na račun IBM PC in PC-kompatibilnih računalnikov.
Ob prenosu terminalske proizvodnje v Gorenje so na oddelku Kopa v slovenjgraški Tovarni meril s pomočjo IJS v svoj računalniški program vpeljali sestavljanje mikroračunalnikov po zgledu DEC-PRO 325 pod imenom Kopa 2500. V prvem letu so izdelali 30 naprav. Računalnik je uporabljal 256 KB do največ 2 MB pomnilnika in diskovne enote s kapaciteto od 20 do 80 MB. Na oddelku so se trudili, da bi za računalnik razvili programsko opremo. Zaposlenih je bilo le 30 ljudi. V naslednjih letih so zato še širili ekipo za programiranje in začeli proizvajati še druge novejše mikroračunalnike (vse o tem pa v eni izmed prihodnjih objav). Mikroračunalnik Kopa 2500 se je pri nas prodajal vsaj do leta 1986, del tiskanih vezij pa so menda celo izdelovali doma. Eno izmed prvih enot Kopa 2500 so leta 1983 kupili tudi v IBMI Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko. (83/56, 84/04, 84/131, 85/168, 85/169, 86/28, 86/29, 87/11, IBMI/01)
$> V muzeju hranimo primerek mikroračunalnika Kopa 2500 iz leta 1983 s serijsko številko 1.
Delta 400/M
V Iskra Delta so z namenom konsolidacije proizvodnega programa na osnovi preteklega razvoja in izkušenj z Delta 323/M dopolnili njegovo večuporabniško različico in začeli z razvojem več nišnih sistemov namenjenih poslovnim in procesnim aplikacijam. Osnovna različica nove serija mikroračunalnikov je dobila naziv Delta 400/M. Računalnik z diskovnim in disketnim pogonom je bil vgrajen v namizno ohišje širine 48cm. Podobno kot Partner je omogočal za ta čas napredno uporabo razširjenega pomnilnika. Osnovna različica Delta 400/M je uporabljala 128 KB glavnega pomnilnika, razširitev pa je bila možna celo do 1 MB. Imela je tudi enako periferno opremo kot Partner in sicer diskovno enoto s kapaciteto 10 MB in enak 5,25 palčni disketni pogon. Na računalniku so lahko prek terminalov hkrati delali štirje uporabniki.
Druga različica Delta 400/B je imela večjo diskovno enoto s kapaciteto 40 MB in tračno enoto Streamer za zaščito oziroma varnostno kopiranje podatkov s kapaciteto 30 MB. Različica je omogočala še priklop dodatnih disketnih enot in matričnega ali vrstičnega tiskalnika. Delta 400/B so tržili kot nišni sistem za šaltersko poslovanje na poštah in v bankah. Nadomestil naj bi večino klasičnih pisarniških pripomočkov in moderniziral delo v teh okoljih. Omogočal je samostojno poslovanje neodvisno od centralnega računalnika, od posameznih operativnih del na šalterjih do zajema in priprave podatkov za nadaljnjo obdelavo. Povezava z glavnim računalnikom je bila možna tudi prek telefonske povezave, s čimer naj bi se sistem vključil v distribuirano obdelavo podatkov po podružnicah značilno za pošte, banke in podobna okolja. V naslednjih letih pa so razvili še nekaj drugih nišnih različic večuporabniškega mikroračunalnika Delta 400/M. (84/35, Prospekt Delta 400/B/M, Informatica 86/1)
.. zbral in sestavil Miha Urh
#> Objave predstavljajo le izsek iz celotne zgodbe o razvoju računalništva pri nas. Naši viri so omejeni, možnosti, da pride do napačne interpretacije pa izredno velike, zato vse bralce pozivamo, da na kustodiat@racunalniski-muzej.si posredujete morebitne popravke in pojasnila, predvsem pa sledi, vire in osebna pričevanja, ki bi nam lahko pomagala pri sestavljanju bolj celovite in pravilne slike. Hvala za razumevanje in sodelovanje!
Sledi
V naslednji objavi bomo spremljali zanimiv trenutek prve polovice osemdesetih, ko so ceneni hišni mikroračunalniki in z njimi povezana mikroračunalniška kultura zares prodrli tudi k nam. Zavedanje in računalniška kultura sta se posebej hitro razširila med zasebniki, v državi pa kot običajno prepočasi. Za razvoj hišnih računalnikov domače proizvodnje je bila izredno pomemba iniciativa ‘2000 računalnikov v slovenske šole’. Za pridobitev posla so se takrat potegovali Iskra Delta s prilagojenim Partnerjem, Gorenje z osveženim Dialogom, Iskra Široka potrošnja s HR-84 po zgledu samogradnega mikroračunalnika Abakus, hišne mikroračunalnike pa so obljubljala in izdelovala tudi številna druga jugoslovanska podjetja. Na trgu pa so se ravno takrat pojavili tudi novi osebni računalniki IBM PC, ki jih je komisija za računalništvo poleg Partnerja izbrala kot najbolj primerne za uporabo v šolah.
Viri
81/08 : Delegatska tribuna (11.11.1981)(LINK) | 81/14 : Zbor občanov Bežigrad: Novosti iz Deltine računalniške zakladnice(LINK) | 82/08 : Informatica (1982, letnik 6, številka 4)(LINK) | 83/01 : Informatica (1983, letnik 7, številka 4)(LINK) | 83/07a : Delegatska tribuna (30.06.1983, letnik 9, številka 7)(LINK) | 83/07b : Delegatska tribuna (09.11.1983, letnik 9, številka 10)(LINK) | 83/10a : Viharnik (1983, letnik 16, številka 4)(LINK) | 83/21 : Delo (31.03.1983, letnik 25, številka 75)(LINK) | 83/24 : Delo (13.04.1983, letnik 25, številka 86)(LINK) | 83/33 : Delo (15.06.1983, letnik 25, številka 137)(LINK) | 83/45 : Delo (04.11.1983, letnik 25, številka 256)(LINK) | 83/52 : Delo (28.12.1983, letnik 25, številka 300)(LINK) | 83/56 : Delo (30.07.1983, letnik 25, številka 174)(LINK) | 84/01 : Informatica (1984, letnik 8, številka 1)(LINK) | 84/04 : Bit (Julij-Avgust 2 1984)(LINK) | 84/17 : Občinski poročevalec: (28.02.1984, letnik 23, številka 3)(LINK) | 84/28 : Delo (13.03.1984, letnik 26, številka 60)(LINK) | 84/35 : Delo (19.04.1984, letnik 26, številka 92)(LINK) | 84/36 : Delo (21.04.1984, letnik 26, številka 94)(LINK) | 84/38 : Delo (30.04.1984, letnik 26, številka 100)(LINK) | 84/43 : Delo (23.05.1984, letnik 26, številka 118)(LINK) | 84/68 : Delo (15.08.1984, letnik 26, številka 189)(LINK) | 84/97 : Delo (06.11.1984, letnik 26, številka 259)(LINK) | 84/127 : Koroški fužinar (05.09.1984, letnik 34, številka 3)(LINK) | 84/128 : Delo (23.05.1984, letnik 26, številka 118)(LINK) | 84/131 : Delo (31.10.1984, letnik 26, številka 255)(LINK) | 85/43 : Delo (05.04.1985, letnik 27, številka 80)(LINK) | 85/82 : Delo (03.07.1985, letnik 27, številka 153)(LINK) | 85/90 : Rodna gruda (1985, letnik 32, številka 5)(LINK) | 85/91 : Gorenjski glas (08.11.1985, letnik 38, številka 85)(LINK) | 85/92 : Naš čas (21.02.1985, letnik 21, številka 7)(LINK) | 85/93 : Dolenjski list (25.07.1985, letnik 36, številka 30)(LINK) | 85/94 : Kurir (15.11.1985, letnik 14, številka 7/8)(LINK) | 85/98 : Dolenjski list (03.10.1985, letnik 36, številka 40) in Dolenjski list (20.06.1985, letnik 36, številka 25)(LINK, LINK) | 85/99 : Delo (01.10.1985, letnik 27, številka 228)(LINK) | 85/100 : Delo (13.12.1985, letnik 27, številka 288)(LINK) | 85/168 : Delo (09.10.1985, letnik 27, številka 235)(LINK) | 85/169 : Delo (23.12.1985, letnik 27, številka 296)(LINK) | 86/27 : Delo (10.06.1986, letnik 28, številka 134)(LINK) | 86/28 : Delo (02.07.1986, letnik 28, številka 153)(LINK) | 86/29 : Delo (14.10.1986, letnik 28, številka 240)(LINK) | 87/11 : Delo (10.07.1987, letnik 29, številka 158)(LINK) | Informatica 84/03 : Informatica (1984, letnik 8, številka 3) (LINK) | Informatica 86/01 : Informatica (1986, letnik 10, številka 1) (LINK) | IBMI/01 : 25 let delovanja IBMI(LINK) | ID/01 : Milan Bufon: Iskra Delta od kotlovnice do industrijskega podjetja(LINK) | IDC/02 : iDelta club: Deltini proizvodi(LINK) | IDC/03 : iDelta club: Deltine tiskovine (LINK) | MH/02 : Priročnik za Iskra Delta Partner, 1983(LINK) | MH/03 : Matej Horvat in Jurij Mihelič: Emulacija mikroračunalnika Partner(LINK) | KP/02 : Kiberpipa galerija, Partner za šole, 1985(LINK) | SRD/03 : Projekt SloRaDe: Pogovor Dušan Kegl Šalehar(LINK) | SRD/08 : Projekt SloRaDe: Računalniki(LINK) | STAT/04 : Zavod RS za Statistiko: Zmogljivost in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1981 (objavljena 1984)(LINK) | STAT/05 : Zavod RS za Statistiko: Zmogljivost in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1988 (objavljena 1990)(LINK)