Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.
Pregled vsebine:
- Povezovanje proizvajalcev in Jugodata
- Skupnost za plansko sodelovanje
- Računalniški program v Gorenje
- Sodelovanje z FE in mikroračunalnik Dialog
- 16-bitni mikroračunalnik Iskradata 100
- Zakon o ustanovitvi Iskra Delta
- Kadrovski premiki in delitev dela
- Iskra Delta po združitvi
S pojavom doma izdelanih in sestavljenih računalnikov je kmalu nastal problem. V Jugoslaviji je bilo leta 1979 že 26 podjetij, ki naj bi proizvajala računalniško opremo, dejansko pa so delala z minimalnim deležem domače proizvodnje. Odgovorni so zahtevali oblikovanje enotnega programa računalniške proizvodnje z večjim deležem dejanske domače proizvodnje in ustrezno delitev dela med sodelujočimi podjetji. Ustvarili naj bi nekakšen jugoslovanski računalnik. Ker se podjetja niso uspela dogovoriti, je politika vse bolj prevzemala pobudo pri realizaciji in je nazadnje z zakonom prisilila glavne deležnike k sodelovanju in ustanovitvi združenega podjetja. Glavno vlogo so v Sloveniji igrala podjetja Iskra, Delta in Gorenje, pri skupnem programu pa so sodelovala tudi mnoga druga in različni družbeni deležniki vključno z obema univerzama, Izvršnim svetom, Gospodarsko zbornico in skupnostjo uporabnikov. Skupni program je začel nastajati leta 1982, po načrtih pa bi moral v celoti zaživeti nekje do leta 1985.
Politika poenotenja in povezovanja
V državi in na zvezni ravni so računalništvo začeli resneje obravnavati leta 1973. V skladu s politiko poenotenja informacijskih sistemov je prevladovalo mnenje, da je potrebno standardizirati opremo in postopke obdelave in zajemanja podatkov, pojavila pa se je tudi ideja, da bi kolikor je mogoče in smotrno za lastno potrebo računalniško opremo izdelovali doma. Govorilo se je tudi o nujnosti povezovanja elektrotehničnih podjetij in njihovih proizvodnih programov, pa tudi o tem, da bi morda lahko začeli z združenimi močmi proizvajati doma izdelan jugoslovanski računalnik, ki so ga dovtipno imenovali kar Jugodata.
V Iskri so kmalu ugotovil, da imajo podoben in združljiv koncept računalniške proizvodnje tudi v drugih dveh največjih elektrotehničnih podjejtih EI Niš in Rudi Čajevec, zato so predlagali enoten nastop, sodelovanje in smiselno delitev dela. Vsako izmed podjetij bi prevzelo določen segment računalništva oziroma določen segment strojne opreme. Z obvladovanjem različnih procesorjev in operacijskih sistemov bi skupno poskušali pokriti celoten spekter informacijskih sistemov potrebnih v državi. Idejo sta sprva podprla tudi JLA in Zvezni izvršni svet. (79/09, 79/29)
Povezovanje Iskre in Jugodata
Poldrugo leto po dogovoru o sodelovanju Iskre, EI Niš in Rudi Čajevec, na področju računalništva še vedno niso bila oblikovana skupna izhodišča o razvoju posameznih področji. Leta 1979 so še vedno pripravljali program, ki naj bi določil podrobnosti glede delitve dela in specializacije partnerjev v razvoj sistemske in periferne opreme ter uporabnih programskih rešitev. Realizacija projekta je bila postavljena nekam v sredino osemdesetih. Oblikovanje skupnega jugoslovanskega sistema Jugodata je bilo tako še daleč, vabilo drugim podjetjem k sodelovanju pa postavljeno na še precej negotovih temeljih. Podjetja so sicer uspešno sodelovala na drugih področjih in so z usklajevanjem proizvodnih programov tako že prihranila ogromne količine deviz, na domačem trgu pa so tudi prodala veliko količino večinoma licenčnih računalnikov in opreme zanje. Najbolj ekonomična je bila v tem času verjetno proizvodnja licenčnih računalnikov Honeywell v podjetju EI Niš. (79/24, 79/41)
Povezovanje Delte in Skupnost za plansko sodelovanje
Počasno dogovarjanje treh elektrotehničnih podjetij in omejeni rezultati v Iskrinem računalniškem programu so postopno odprli vrata Delti, ki je sodelovanje in vključevanje drugih proizvajalcev nosila v samem jedru svojega koncepta proizvodnje. Deltina proizvodna veriga je bila v osnovi namreč odprta tako za tuje kot tudi za jugoslovanske proizvajalce v vseh segmentih od tiskanih plošč do operacijske programske opreme. V Delti so svoje poslovno-tehnično sodelovanje z vodilnimi svetovnimi proizvajalci računalnikov v tem času poskušali vse bolj dopolnjevati z domačimi proizvajalci.
Za razliko od programa, ki je nastajal pod okriljem Iskre in je ponujal neizoblikovano vizijo nekje v prihodnosti, je program Delte temeljil na bolj realnem in ekonomsko upravičenem konceptu, ki bi nemudoma lahko začel pokrivati zahteve domačega tržišča po računalniški opremi, obenem pa postopno ustvaril proizvodni program v čim večji meri utemeljen na domačem znanju in sestavnih delih. Tako so leta 1979 uspeli ustanoviti skupnost za plansko sodelovanje proizvajalcev računalniške opreme, ki je povezala tako podjetja Rudi Čajavec in EI Niš, kot tudi Novokabel Novi Sad, Tovarna meril Slovenj Gradec, Energoinvest Sarajevo, Unis Eko Ljubljana, TRS Zagreb in Asimpex Novi Sad. V Iskri so sicer poslovno sodelovali z Delto, a so na tej točki še vedno verjeli, da je njihov koncept edini pravi in so smatrali, da je vodilna vloga Iskre v enotnem programu domače računalniške proizvodnje samoumevna. V Delti so bili drugačnega mnenja in so vztrajali pri svojem konceptu. (79/26, 80/24, 81/07)
Gospodarska zbornica in Združenje uporabnikov
S skupnostjo za plansko sodelovanje proizvajalcev je bil pravzaprav ustvarjen prvi temelj za tehnološko, kadrovsko in materialno oblikovanje skupnega programa za proizvodnjo računalniških sistemov. Sodelujoči so se začeli dogovarjati za ustrezno delitev dela in so k sodelovanju vabili tudi druge proizvodne organizacije. Pri oblikovanju skupnega programa domače prozvodnje sta tvorno sodelovala tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije in Združenje uporabnikov računalniške opreme. Obe organizaciji sta se zavezemali za program, ki bi zagotovil razvoj domače proizvodnje in ne zgolj sestavljanje sistemov iz uvoženih komponent, kot so ga prakticirali v Delti in večini drugih podjetij.
V Jugoslaviji se je do leta 1979 pojavilo že 26 podjetij, ki naj bi proizvajala računalniško opremo, dejansko pa so delala z minimalnim deležem domače proizvodnje. Bolj kot proizvajalci so bili pravzaprav prodajalci uvožene opreme pod domačim imenom za dinarje. Ravno problemi z uvozom komponent so večkrat jasno pokazali, da nihče od domačih proizvajalcev pravzaprav ne izdeluje lastnih računalnikov, ampak vsi uvažajo večji del računalniških delov, ki jih potem sestavijo, opremijo in prodajo pod svojim imenom. S pojavom doma sestavljenih računalnikov pa je zelo hitro nastal tudi problem njihovega nesmotrnega in nekoordiniranega porasta. (79/24, 79/28, 79/29, 81/18)
Gorenje + Burroughs
Eno izmed mnogih jugoslovanskih podjetij z ambicijami v računalniški industriji je bilo tudi velenjsko Gorenje. Tu so konec sedemdesetih v okviru prestrukturiranja proizvodnje začeli razmišljati o računalništvu kot eni izmed novih potencialnih panog za razširitev dejavnosti. Od vseh panog je imelo prav računalništvo največji potencial za uspešno rast do svetovnih razsežnosti, kakršno je takrat že dosegla njihova proizvodnja gospodinjskih aparatov. Uresničevanja tega projekta so se takrat najprej lotili v okviru partnerstva z ameriškim proizvajalcem računalnikov Burroughs, ki naj bi v enakovrednem deležu prispeval k investicijam v proizvodne obrate in tehnologijo. Del proizvedene računalniške opreme naj bi prodali na evropskih tržiščih, del pa v državah v razvoju. Realizacija tega sodelovanja je v Gorenju potekala počasi zato so pogodbo v luči predvidenega sodelovanja z drugimi domačimi proizvajalci v začetku osemdesetih preklicali.
Obenem so v sodelovanju z IJS in drugimi partnerji v Gorenju začeli razvijati program robotike. Konec sedemdesetih je že nastal prvi prototip robota oziroma industrijskega manipulatorja Robo 1, ki pa nikoli ni doživel praktične uporabe. Prvotno zasnovo so v naslednjih letih dodobra spremenili in izdelali prve domače robote. Razvijali so tudi druge procesne sisteme za avtomatizacijo v proizvodnji(podrobno o tem pa v eni izmed naslednjih objav, ki bo posvečena izključno robotiki). (79/01, 79/02, 82/12b)
Gorenje Dialog + Laboratorij za mikroračunalnike FE
V Gorenju so v tem času želeli razviti tudi zasnovo za lasten mikroračunalnik. Pomoč pri projektu so dobili v Laboratoriju za mikroračunalnike na Fakulteti za elektrotehniko, ki je deloval pod vodstvom prof.dr.Jerneja Viranta. Težko dostopen material so laboratoriju takrat iz tujine dobavljali prek Gorenja. Mikroračunalnik Dialog so načrtovali predvsem po zgledu zelo cenenih in v tem času tudi najbolj razširjenih hišnih računalnikov TRS-80 podjetja Tandy corporation.
Za osnovo je ekipa laboratorija uporabila mikroprocesor Zilog Z80 s 64KB pomnilnika RAM. Programiranje je potekalo v zbirnem jeziku, vso programsko opremo pa so, kot je bilo običajno pri hišnih računalnikih, namestili na vgrajen pomnilnik ROM kapacitete 16KB. Po zgledu drugih cenenih hišnih računalnikov so računalnik takrat zasnovali brez pravega operacijskega sistema. Zanj so izdelali le interpreter z lastno različico programskega jezika BASIC, ki so ga imenovali FEBASIC. Ta je vseboval urejevalnik in izvajalnik, ter programska paketa za vhodno izhodne in aritmetične operacije.
Projekt Dialog je bil leta 1982 v luči sodelovanja z Iskra Delta začasno prekinjen, leta 1984 pa so se na trgu pojavile nove priložnosti, kar je projekt spet obudilo. Izvorno različico računalnika so tega leta razstavljali na sejmih in prireditvah, napovedovali pa so proizvodnjo 500 enot do konca leta. Ta prva različica je takrat postala poznana pod nazivom Dialog H oziroma hišni Dialog, njegova proizvodnja pa je bila nato kmalu preklicana zaradi nerentabilnosti. Cena naj bi bila namreč primerljiva z barvnim televizorjem in mnogo višja od primerljivih uvoženih hišnih računalnikov. Leta 1984 so zato razvili novo različico poznano kot Dialog 20P oziroma osebni Dialog, ki je omogočala tudi uporabo pravega operacijskega sistema CP/M 2.2(več o tem pa v eni izmed prihodnjih objav). (Bit 85/01, SRD/08)
Iskradata (90)100
V Iskri so medtem še preden je bil zaključen razvoj računalnika Iskradata 80 začeli snovati nov združljiv 16-bitni sistem. Najprej so sestavili prototipni razvojni sistem na osnovi mikroprocesorja Motorola 68000 s taktom 4Mhz. Ta je služil za preizkušanje novih 16-bitnih modulov in programske opreme. Leta 1982 so računalnik predstavili pod imenom Iskradata 100, uporabljen pa je bil mikroprocesor Motorola 68000 s taktom 16Mhz. Sistem je vseboval po 16KB RAM in EPROM pomnilnika, časovno, prekinitveno in krmilno logiko. Omogočal je nadgradnjo glavnega pomnilnika do 32KB in vključitev dodatnega spominskega modula s 512KB DRAM pomnilnika.
Za računalnik so razvili pretvornik iz 16-bitnega na 8-bitno vodilo, s čimer so dosegli povratno združljivost z moduli sistema Iskradata 80, obenem pa omogočili tudi programiranja za mikroprocesorje iz družin Zilog Z-80 in Intel 8080. Analizator logičnih stanj vodila je omogočal preizkušanje programov v realnem času. Iskradata 100 je bil predviden kot razvojni sistem namenjen programiranju, prevajanju in preizkušanju programske opreme v višjih programskih jezikih, ter preizkušanju nove aparaturne opreme. Računalnik je imel monitorski program, izvršilni program, urejevalnik, zbirnik in testni program.
Običajno imenujejo prvi domači 16-bitnik mikroračunalnik IJS PMP-11 iz leta 1985. Tako kot razvoj računalnika Dialog, je bil namreč tudi razvoj Iskradata 100 in sodelovanje z nemškim podjetjem ADPS prekinjeno po združitvi in preusmeritvi v nov skupni program proizvodnje. (81/03, IDC/03, KP/01)
Pobuda za ustanovitev skupnega podjetja
Ker se podjetja, predvsem Iskra, Delta in Gorenje, niso uspela dogovoriti, je politika vse bolj prevzemala pobudo pri realizaciji enotnega programa računalniške proizvodnje. Gospodarska zbornica je najprej v začetku leta 1980 sprožila uradno pobudo za ustanovitev nove skupnosti združenega dela, ki bi postala nosilec enotnega razvojnega programa računalništva za obdobje 1981-1985. Iskra, Gorenje in Delta so se pod pritiskom gospodarskih razmer načelno sporazumeli, vendar je med njimi še vedno ostajalo precej rivalstva in razhajanj, ki so zavirala soglasje glede enotnega programa, obenem pa tudi razvoj v podjetjih.
Zaradi zastojev je izvršni svet leta 1981 podprl predlog za izdajo zakona o ustanovitvi nove delovne organizacije za razvoj, proizvodnjo in trženje računalniških sistemov. Iskra in Delta sta v letih 1979 in 1980 poslavili še dokaj uspešno, v letu 1981 pa sta se na račun zaostrene naftne krize in globalne recesije srečala z zmanjšano prodajo in velikim težavami pri uvozu materiala. Nove okoliščine so bistveno pripomoglo k večji pripravljenosti podjetij za sodelovanje. (79/29, 80/09, 80/17, 80/18, 80/20, 80/42, 82/25)
Zakon o ustanovitvi skupnega podjetja
Zakon je na koncu deležnike prisilil k združitvi in uskladitvi v okviru enotnega programa. Dejavnost novega združenega podjetja je poleg strateškega razvoja sistemov in usklajenega razvoja računalniških elementov vključevala tudi razvoj programske opreme, servisiranje in vzdrževanje, šolanje in raziskovalno delo. Poseben družbeni pomen programa so zagotovili s soodločanjem delegatov ustanoviteljev Iskra, Delta, Gorenje, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, IJS, družbeno političnih organizacij ter Združenja uporabnikov. Ustanovitelji naj bi zagotovili materialno in kadrovsko podlago in se skušali povezovati tudi z drugimi organizacijami. Enoten program naj bi zaživel do leta 1985. Do takrat naj bi vsaj polovico uvoza elementov pokrivali z izvozom končnih izdelkov. Pripravili naj bi tudi program vlaganja v nerazvite republike, kamor bi se lahko selila tehnološko manj intenzivna dejavnost skupnega proizvodnega programa. Po referendumih v Iskri in Delti, se je Delta izključila iz Elektrotehne in se z Iskra Računalniki združila v novo podjetje Iskra Delta. Združeno podjetje je nato podpisalo še sporazum o sodelovanju z Gorenjem. (81/22a, 81/25, 81/31, 81/32)
Prvo obdobje Iskra Delta in kadrovski premiki
Novo podjetje naj bi tržilo proizvode Iskre, Delte in Gorenja, razen procesnih računalnikov, ki sta jih Iskra in Gorenje že pred tem vgrajevala v svoje proizvode. V prvi fazi delovanja naj bi obdržali proizvode, ki so jih v tem času razvijali, hkrati pa bi začeli razčiščevati tehnične, zunanjetrgovinske, rentabilnostne in druge postavke, da bi lahko v kratkem prišli do novega skupnega sistema. Proizvodnje enotnega sistema so se nameravali lotiti razvojno in obenem ekonomično, zato naj sprva nebi vse izdelovali sami, temveč naj bi še naprej sodelovali s tujimi partnerji po sistemu, kot so to že prej počeli v Delti. Postopno naj bi tudi izrazito uvozno usmerjenost in licenčno odvisnost zmanjšali in povečali delež domače proizvodnje.
Do sredine 1982 so bili tudi kadrovski premiki v podjetjih uglavnem končani. 720 delavcev iz dotedanjih organizacij je bilo razporejenih po posameznih dejavnostih na šestih lokacijah v Ljubljani in Kranju. Oddelki novega združenega podjetja so bili: razvoj strojne in programske opreme, proizvodnja in vzdrževanje sistemov in trženje in druge dejavnosti skupnega prometa. Pripravljenost za sodelovanje je kmalu pokazalo še več drugih organizacij, med njimi IJS, Birostroj, Intertrade, Sistemi za energetiko, ECM in Metalka. (81/09, 82/02, 82/26, 82/28, 82/29)
Delitev dela med Iskra Delta in Gorenje
Po sporazumu so v Gorenju združili in poenotili proizvodnjo terminalov, ki je prej potekala v Slovenj Gradcu in na nekaterih drugih lokacijah. Do konca leta 1982 je v Gorenju že stekla proizvodnja novih terminalov Paka 2000, ki so temeljili na terminalih DEC VT-100. Prevzeli pa so tudi sestavljanje računalnikov DEC PDP-11/34 pod imenom Delta 340. V Gorenju so v tem času izdelovali tudi krmilnike namenjene za program robotike, ki ga bomo posebej obravnavali v eni izmed naslednjih objav. V Iskri so nadaljevali s proizvodnjo elektronskih sklopov za računalnike in proizvodnjo Iskradata 80, Iskradata C-19 in Iskradata 1680 z vsemi njihovimi izpopolnjenimi izvedbami. Po novem dogovoru so prevzeli tudi sestavljanje računalnikov DEC VAX-11/780 pod imenom Delta 4780, računalnikov DEC PDP-11/44 pod imenom Delta 644 in proizvodnjo mikroračunalnikov Delta 323/M.
Iskra je ostala nosilec bazičnih tehnologij in elementov ter dela strojne opreme. Bivši proizvodni program Delte naj bi po dogovoru dve do tri leta ostal nespremenjen. Še naprej so uvažali procesne enote, standardna vezja in elektronske elemente pri DEC in drugih najugodnejših ponudnikih. Kot procesni sistemi so mini računalniki DEC iz njihovega programa po novem lahko dobili prostor tudi v telefoniji. Prednostna usmeritev so v prvem obdobju skupnega podjetja Iskra Delta ostali prav sistemi za vodenje procesov in avtomatizacijo proizvodnje. Zaradi poenotenega proizvodnega programa, je nova organizacija lahko proizvajala večje in bolj ekonomične serije. Devize naj bi si po načrtu zagotavljali s povečanim izvozom sistemov in programske opreme. V letu 1982 je združeno podjetje menda že imelo sklenjene pogodbe s tujino. (81/32, 82/02, 82/12a, 82/13, 82/44)
Iskra Delta po združitvi
V združenem podjetju Iskra Delta so po reorganizaciji pognali proizvodnjo. Združitev je dala podjetju novega zagona in poslovne vitalnosti in Iskra Delta je jeseni leta 1982 že poslala kupcem prvih 30 računalnikov, do konca leta pa so nameravali izpolnit še obveznosti do več kot 100 kupcev, ki so pravtako že dalj časa čakali na naročene računalnike. V Gorenju so do konca leta že sestavili prvih 100 terminalov, za izpolnitev preteklih obveznosti pa so si prizadevali v najkrajšem možnem času sestavili še 850 terminalov. Združili so servisno mrežo, ki je zdaj skrbela za skupno 700 računalnikov po vsej Jugoslaviji.
Z združenimi močmi so se lotili tudi prenavljanja računalniških modulov iz Deltine proizvodnje z domačimi sestavnimi deli in materiali. Po zastoju zaradi dolgotrajnih dogovorov in uvoznih težav je bilo potrebno obnoviti okrnjene vezi z dobavitelji materiala. V podjetju so menda trpeli zaradi pomanjkanja merilnih in kontrolnih naprav, kar je zaviralo popravila. Z združevanjem deviznih sredstev so zdaj lahko nekoliko bolj uspešno reševali tudi problem redne oskrbe z uvoženimi komponentami, nekaj tujih virov pa jim je v tem času že uspelo nadomestiti z domačimi. K sporazumu sta pristopili tudi podjetji Sistemi za energetiko Ljubljana, ki je sodelovalo pri razvoju prilagojenih sistemov za vodenje procesov v energetiki in podjetje Liko Vrhinka, kjer so začeli vzpostavljati proizvodnjo diskovnih enot. (82/12a, 82/43, 82/46, IDC/03)
Kritika uporabnikov
Kmalu po združitvi Iskra Delta so se pojavile tudi glasne kritike uporabnikov. V podjetju so izenačili stroške vzdrževanja sistemov, kar je za uporabnike Iskrinih računalnikov menda pomenilo kar 70% podražitev storitev, v nekaterih primerih celo 200%. Nadalje naj bi se odnos do uporabnikov po združitvi občutno poslabšal in se kasneje ni več izboljšal, kljub mnogim obljubam in zagotovilom. Zanje menda niso imeli več časa in so se v podjetju predvsem ukvarjali sami s sabo in s svojo vizijo. Uporabniki so ostro kritizirali fetišizacijo računalništva, odtujenost in elitizem podjetja, ki se je pogosto sklicevalo na svoje posebno poslanstvo.
Še naprej so seveda kritizirali tudi proizvodni status Iskra Delta in so ugotavljali, da povezovanje uvoženih komponent v delujoč računalnik in njegova montaža pri kupcu ter kasnejše vzdrževanje spadajo v storitveno in ne proizvodno dejavnost. Tudi glede programske opreme in operacijskega sistem Delta/M so bile glasne kritike zaradi njune namerne zaprtosti in omejenosti in težnje k izkoriščanju uporabnikov. Diskovne enote iz programa Liko Vrhnika so se zelo pogosto kvarile, servisi pa niso bili dovolj hitri. Novo podjetje je z združitvijo menda tudi dobilo veliko moč nad vsakršnim uvozom računalniške opreme, saj so imeli pomemben glas v komisiji Gospodarske zbornice, kjer se je o tem odločalo. Uporabniki so bili skratka nezadovoljni in so želeli več besede pri razvoju računalništva v državi. (82/01a, 82/01b, 82/35, 83/03, SRD/04)
.. zbral in sestavil Miha Urh
#> Objave predstavljajo le izsek iz celotne zgodbe o razvoju računalništva pri nas. Naši viri so omejeni, možnosti, da pride do napačne interpretacije pa izredno velike, zato vse bralce pozivamo, da na kustodiat@racunalniski-muzej.si posredujete morebitne popravke in pojasnila, predvsem pa sledi, vire in osebna pričevanja, ki bi nam lahko pomagala pri sestavljanju bolj celovite in pravilne slike. Hvala za razumevanje in sodelovanje!
Sledi
V naslednji objavi bomo pisali o prvih korakih v združenem podjetju Iskra Delta v smeri enotnega proizvodnega programa. Začeli so s proizvodnjo nove serije Paka 2000 in ustvarili prvi namizni mikroračunalnikom Partner, ki je naslednji dve leti predstavljal jedro novega proizvodnega programa. Delo je še vedno ovirala razpršenost proizvodnih kapacitet podjetja. V okviru ustaljenega Deltinega programa OEM proizvodnje so začeli sestavljati tudi nove DEC PDP-11/24 pod imenom Delta 400 in nov model DEC VAX-11/750 pod imenom Delta 4850. V podjetju Kopa so po prenosu terminalskega programa v Gorenje s pomočjo IJS vzpostavili nov mikroračunalniški program in začeli sestavljati mikroračunalnike Kopa 2500 izdelane po zgledu mikroračunalnikov DEC PRO-325.
Viri
79/01 : Naš čas (23.11.1979, letnik 15, številka 46)(LINK) | 79/02 : Delo (29.09.1979, letnik 21, številka 228)(LINK) | 79/09 : Tednik (31.07.1979, letnik 32, številka 58,59)(LINK) | 79/24 : Delo (07.11.1979, letnik 21, številka 260)(LINK) | 79/26 : Delo (10.12.1979, letnik 21, številka 286)(LINK) | 79/28 : Delo (20.12.1979, letnik 21, številka 295)(LINK) | 79/29 : Delo (21.12.1979, letnik 21, številka 296)(LINK) | 79/41 : Delo (03.10.1979, letnik 21, številka 231)(LINK) | 80/09 : Naš čas (29.08.1980, letnik 16, številka 32)(LINK) | 80/17 : Delo (05.03.1980, letnik 22, številka 54)(LINK) | 80/18 : Delo (12.03.1980, letnik 22, številka 60)(LINK) | 80/20 : Delo (02.04.1980, letnik 22, številka 78)(LINK) | 80/24 : Delo (04.06.1980, letnik 22, številka 130)(LINK) | 80/42 : Delo (26.12.1980, letnik 22, številka 301)(LINK) | 81/03 : Informatica (1981, letnik 5, številka 2)(LINK) | 81/07 : Informatica (1981, letnik 5, številka 3)(LINK) | 81/09 : Naš čas (24.07.1981, letnik 17, številka 29)(LINK) | 81/18 : Sobotna priloga (14.02.1981, letnik 23, številka 36)(LINK) | 81/22a : Delo (11.03.1981, letnik 23, številka 57)(LINK) | 81/25 : Delo (17.04.1981, letnik 23, številka 89)(LINK) | 81/31 : Delo (09.10.1981, letnik 23, številka 234)(LINK) | 81/32 : Sobotna priloga (10.10.1981, letnik 23, številka 235)(LINK) | 82/01a : Delo (18.06.1982, letnik 24, številka 140)(LINK) | 82/01b : Delo (23.06.1982, letnik 24, številka 144)(LINK) |82/02 : Delo (07.06.1982, letnik 24, številka 130)(LINK) | 82/12a : Naš čas (03.06.1982, letnik 18, številka 22)(LINK) | 82/12b : Naš čas (14.10.1982, letnik 18, številka 41)(LINK) | 82/13 : Zbor občanov (letnik 22, številka 7): Združeni za proizvodnjo računalnikov(LINK) | 82/26 : Delo (02.04.1982, letnik 24, številka 77)(LINK) | 82/28 : Delo (13.04.1982, letnik 24, številka 86)(LINK) | 82/29 : Delo (16.04.1982, letnik 24, številka 89)(LINK) | 82/35 : Delo (28.05.1982, letnik 24, številka 122)(LINK) | 82/43 : Delo (06.10.1982, letnik 24, številka 233)(LINK) | 82/44 : Delo (12.10.1982, letnik 24, številka 238)(LINK) | 82/46 : Delo (12.10.1982, letnik 24, številka 238)(LINK) | 83/03 : Sobotna priloga (15.01.1983, letnik 25, številka 11)(LINK) | SRD/04 : Projekt SloRaDe: Pogovor Dušan Kodek(LINK) | SRD/08 : Projekt SloRaDe: Računalniki(LINK) | KP/01 : Kiberpipa galerija, Iskradata 100, 1982(LINK) | IDC/03 : Glasilo DeltaPro 83(LINK) | Bit 85/01 : Dialog in FEBASIC(LINK,LINK)
