Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.
Pregled vsebine:
- Uvod v domačo proizvodnjo
- Uradna usmeritev in možnost proizvodnje
- Statistika 1976
- Fujitsu Facom M-180 II AD v Zavodu za statistiko
- IBM 3031 v RZS in Zdravstveni informacijski sistem
- Obširna modernizacija v SDK
- CDC Cyber 172 in spremembe v RRC
- DEC System 10 v RCU Ljubljana
- CDC Cyber 171 in Delta 4850 v RCUM Maribor
- Samostojen štiriletni študij računalništva
Leto 1976 poleg let 1962, 1967 in 1971 predstavlja še eno izmed velikih prelomnic v razvoju računalništva pri nas. Ob vseh omejitvah in težavah z devizami se je sicer že pred tem začela vedno bolj krepiti ideja domače računalniške proizvodnje. V letu 1976 pa so se začeli dejanski usmerjeni napori za izdelavo lastnih sistemov in predvsem vzpostavitev nekakšne proizvodnje. Do začetka osemdesetih je bilo realiziranih tudi nekaj večjih projektov, na primer nakup novega računalnika CDC Cyber 172 v RRC, nakup FUJITSU Facom M-180 II AD v Zavodu za statistiko, pa nakup IBM 3031 v RZS Ljubljana in predlog ZIS Zdravstvenega informacjskega sistema, ter modernizacija informacijskega sistema SDK. Ob prelomu desetletja sta se realizirali tudi modernizaciji obeh univerzitetnih računalniških centrov z nakupom DEC System 10 v RCU in CDC Cyber 171 v RCUM, v šolskem letu 1981/82 pa se je končno začel izvajati samostojen štiriletni študij računalništva na FER Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo.
Problematika domače proizvodnje
Po letu 1973 je bilo med slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji vedno več zanimanja za razvoj manjših računalniških sistemov in aktivnih terminalov za organizacijsko-poslovne namene, ki bi bili dostopni domačim uporabnikom za dinarje. Postopno se je oblikovala neka minimalna raven družbene podpore za projekt domače proizvodnje, v tem okviru pa so tudi uvozne omejitve delovale spodbujajoče. Različni koncepti domače proizvodnje in razmerja, ki so jih imela domača podjetja s tujimi proizvajalci, so bila v naslednjih letih vir mnogih polemik, kritik in celo prerekanja. Naša podjetja so bolj ali manj uspešno prikrivala resnično naravo njihovih tako imenovanih domačih računalnikov.
Običajno so trdila, da računalnike proizvajajo na podlagi lastnega znanja in razvoja, vendar pa so bili skoraj vsi njihovi proizvodi izdelani oziroma sestavljeni na podlagi tujih sestavnih delov in tuje tehnologije. Razlika med njimi je bila predvsem v pristopu. Kot kaže sta dve izmed redkih izjem in še najbolj reprezentativna primera domače proizvodnje v začetnem obdobju od 1976 do 1981 ravno prvi Iskrin mikroračunalnik Iskradata 1680 in prvi Deltin mikroračunalnik Delta 323/M. Šele po združitvi domačih proizvodnih kapacitet leta 1982 sta nastala v okviru Iskra Delta vsaj dva računalnika, ki sta temeljila tako na večjem odstotku domačih jugoslovanskih sestavnih delov, kot tudi na lastnem razvoju in znanju. (75/35, 76/27, 76/33, 78/03, 78/27, 79/08, 79/24, 79/28, 80/18)
Glavni predstavniki in uvod v proizvodnjo
Z računalniško proizvodnjo so se spogledovale predvsem štiri enote znotraj večjih podjetij Elektrotehna, Iskra, Slovenijales in Gorenje. Posredniško podjetje Elektrotehna je leta 1974 sklenilo zastopništvo s podjetjem DEC. Na oddelku Digital v podjetju so v naslednjih dveh letih pridobili dosti znanja in izkušenj v sestavljanju in servisiranju njihovih mini računalnikov PDP in so se lotili sestavljanja računalnika po principu OEM. Iskra pa je leta 1976 podpisala sporazum o kooperacijski proizvodnji malih in srednjih računalnikov s podjetjem Philips, leta 1978 pa še novo kooperacijsko pogodobo s CDC, ki je vključevala licenčno proizvodnjo računalnikov CDC 1700 oziroma Cyber 18. Leta 1978 je Iskra odprla novo tovarno mikroelektronike v Stegnah in novo tovarno na Laborah v Kranju, kjer je našel mesto tudi njen oddelek Iskra Računalniki. Ta pa je že leta 1976 ob pomoči FE, IJS in VTŠ začel z razvojem lastnega mikroračunalnika. (76/25b, 77/23, 78/02, 78/03, 78/04, 78/13, 78/15, 78/27, 78/28, 80/45, SRD/01, ID/01)
Nekaj zgodnjih primerov domače proizvodnje
Sistem so takrat razvijali predvsem v sodelovanju z FE in IJS in leta 1977 je bil že izdelan prvi prototip. V naslednjih letih je bilo prodanih okrog 200 takšnih računalnikov pod imenom Iskradata 1680. To je bil prvi mikroračunalnik pri nas, ki je bil v začetni fazi zasnovan kot procesni sistem. Do leta 1980 je bila razvita tudi programska podlaga računalnika, ki se je tako lahko uporabljal tudi kot poslovni in razvojni sistem. Iskradata 1680 je bil en izmed redkih domačih proizvodov pred letom 1982, ki so bili skoraj v celoti izdelani doma, zato so bili nanj v Iskri zelo ponosni. Kupili so licenco za procesno enoto Motorola 6800 in pripadajočo programsko opremo, vse preostale dele računalnika pa je Iskra s partnerji razvila in izdelala sama.
Elektrotehnin oddelek Digital je medtem prerastel v sestrsko podjetje Delta. Pristop proizvodnje oziroma sestavljanja računalniških sistemov po principu OEM so do leta 1977 realizirali že do te mere, da so prvi računalnik Delta 340 sestavljen na osnovi mini računalnika DEC PDP-11/34 lahko prodajali brez plačila licenčnih dajatev, kljub temu, da so bile praktično vse glavne komponente računalnika izdelane v DEC in uvožene. Nekaj delov je bilo uvoženih tudi od drugih proizvajalcev, ohišje, hljanjenje in napajanje pa so menda že izdelovali sami. V Delti so v tem obdobju pod svojim imenom začeli prodajati še več računalnikov DEC PDP, na primer PDP-11/70, PDP-11/44 in PDP-11/24. Nato pa je leta 1981 tudi tu nastal njihov prvi lasten mikroračunalnik Delta 323/M izdelan na osnovi mikroprocesorja Zilog Z80.
V sodelovanju z Delto so v tem času s sestavljanjem zaslonskih terminalov DEC VT-52 in VT-100 pod imeni Kopa 700 in Kopa 1000 začeli tudi v oddelku Plastika podjetja Slovenijales v Slovenj Gradcu. Leta 1980 so začeli pod imenom Delta 1500 prodajati tudi mikroračunalnik DEC PDT-150.
V Gorenju so leta 1979 podpisali pogodbo o sodelovanju s podjetjem Burroughs, vendar so pogodbo kasneje prekinili. Na FE so v tem času za Gorenje izdelali koncept mikroračunalnika Dialog na osnovi mikroprocesorja Zilog Z-80, vendar se je ta začel izdelovat šele sredi osemdesetih. (75/35, 78/01, 78/02, 78/04, 78/13, 78/17, 78/27, 79/08, 79/21, 80/24, SRD/01, ID/01, WIKI/57)
Uradna usmeritev v računalništvu
Ti proizvodi so se torej pojavili na našem trgu konec sedemdesetih oziroma začetek osemdesetih, vendar pa je bila njihova uporabnost omejena in proizvodnja zelo nezanesljiva. Pojavili so se tudi drugi licenčni proizvodi domnevno izdelani v Jugoslaviji. Uvozne omejitve na področju računalniške opreme so na tej točki vse bolj pridobivale značaj zaščitniške politike, ki naj bi spodbujala domačo proizvodnjo in ohranjala delovna mesta in neodvisnost domačega gospodarstva. Na področju domače proizvodnje se je od podjetij vse bolj zahtevalo, da se povezujejo in ustvarijo nekakšen enoten program računalniške proizvodnje v državi.
Z namenom, da se ugotovi skladnost sistemov in oblikuje ustrezne usmeritve na področju opremljanja pa je po letu 1973 obstajala tudi vedno večja potreba po natančni evidenci obstoječih računalniških zmogljivosti. Gospodarska zbornica je tako leta 1976 izvedla prvi popis zmogljivosti in izrabe opreme za avtomatsko obdelavo podatkov pri nas in ugotovila, da so že skoraj vsi računalniki optimalno izrabljeni. Neizkoriščenost je na tej točki torej odpadla kot en izmed razlogov za omejitve. (76/27, 76/33, 79/24, 79/26, 80/17, 80/18, STAT/02)
Statistika 1976 in statistika domačih
Do konca leta 1976 naj bi bilo pri nas že 245 enot/oddelkov za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) od tega kar 98 v Ljubljani. Največje število enot je bilo na področju industrije in rudarstva in sicer 99. Od skupnih 245 enot AOP jih je le 126 imelo svoj računalnik, v ostalih pa so podatke le zajemali in obdelovali drugje. V devetih enotah so imeli 2 računalnika, v štirih pa celo 3. Vseh računalnikov v Sloveniji naj bi bilo konec leta 1976 torej 143, od tega 82 lastnih, 4 solastniški in 57 najetih.
Skupno naj bi bilo v enotah AOP zaposlenih 2941 ljudi, od tega kar 1620 operaterjev pripravljalnih strojev za kartično obdelavo in konzolnih operaterjev. Pri nas naj bi bilo 400 programerjev, 290 programerjev organizatorjev in 200 projektantov obdelave.
Zanimiva je tudi statistika perifernih enot v uporabi. Še vedno je obratovalo kar 418 luknjalnikov kartic, 221 verificirk in 133 kombiniranih verificirk-luknjalnikov, 120 pa luknjalnikov papirnega traku. Medtem pa le še 62 sortirk in ena sama tabelirka, torej so se vsi sistemi luknjanih kartic na tej točki že uporabjali na elektronskih računalnikih. Strojev za direktno vpisovanje na magnetne medije je bilo že 262. V uporabi je bilo še 54 disketnikov in 8 optičnih čitalnikov.
Med računalniki so bili najbolj razširjeni IBM sistemi in sicer sistemi 360, sistemi 370 in sistemi 3. Še vedno je bilo v uporabi 7 sistemov IBM 1130 in sistem IBM 1401 v TAMu. Več kot pet je bilo le še sistemov Fujitsu Facom 230/15 in v SDK poslovalnicah štirje Singerjevi System 10, vseh ostalih modelov pa je bilo večinoma le po en ali dva primerka. Pojavljali so se posamezni primerki proizvajalcev Burroughs, CDC, HP, DEC, Honeywell, NCR, Univac, Siemens, Philips in Nixdorf. Rezultati popisa so bili znani šele 1979, leto prej pa je bil izveden tudi nov popis, v katerem je že zajetih nekaj prvih računalnikov domače proizvodnje. (76/27, 76/33, STAT/02)
Možnost računalniške industrije v Sloveniji
Podjetja, predvsem uspešna, so potrebovala računalniško opremo, domači proizvajalci pa v tem času vsekakor niso uspeli ponuditi zadostne količine dovolj kvalitetne opreme in drugih podpornih uporabniških storitev, da bi zapolnili izredno pomanjkanje uvožene opreme. Na računalnike Delta so kupci menda čakali tudi po dve leti. Na uvoz sestavnih delov je namreč pravtako močno vplivalo predpisano varčevanje z devizami in omejitve na določeno napredno tehnologijo. V Delti so se za dostop do večje količine deviz menda morali povezati kar z našimi gozdnimi podjetji, ki so v tujino prodajala les.
Najbolj uspešen domači računalnik je bil pred letom 1980 verjetno Iskradata 1680, vendar se je večinoma uporabljal v procesne namene. V sedemdesetih pri nas pogojev za dejansko serijsko proizvodnjo računalnikov pravzaprav ni bilo, ker bi tako sama proizvodnja kot tudi temeljne znanstvene raziskave za svoje delovanje potrebovale veliko močnejše finančno zaledje in večji trg, da bi to proizvodnjo vzdrževal. Tedanji uspehi domačih podjetij in znanstveno-raziskovalnih inštitucij so zato omejeni in obenem presenetljivi, žal pa je na marsikaterem področju umanjkala vztrajnost, da bi iz spodbudnih raziskav in začetnega razvoja lahko nastala dejanska serijska proizvodnja domačih računalniških sistemov. (75/10, 75/19, 75/26, 75/35, 79/05, 79/07, 81/05)
Realizacija nekaterih projektov
Do začetka osemdesetih je bilo realiziranih tudi več družbeno pomembnih projektov na področju računalništva, ki so se dalj časa s težavo uveljavljali. Zavod za statistiko je že leta 1974 začel z aktivnostmi, da si pridobi lasten računalnik primerne velikosti, ta namera pa se je nato uresničila leta 1980 z nakupom velikega sistem Fujitsu Facom M-180 II AD. Ta je končno omogočil postavitev informacijskega sistema TECO-414, ki so ga na zavodu razvijali že od začetka sedemdesetih. Ta je bil zasnovan kot sredstvo za nadaljni razvoj in dosego večje smotrnosti statistične dejavnosti v celotni Jugoslaviji. Uvajati so ga začeli tudi v zvezni in srbski zavod. Banka podatkov je v prvi fazi vključevala le register prebivalstva, register organizacij in skupnosti, ter register območnih enot, kasneje pa se je še razširila. Zavod se je pri vzpostavitvi sistema soočal z mnogimi težavami zato je ta le počasi zaživel. Glavni problem pa naj bi bilo neažurno poročanje podatkov s strani različnih ustanov. (77/34, 79/27, 80/26, 82/39, 83/34, 86/17)
ZIS – Zdravstveni informacijski sistem
V drugi polovici sedemdesetih so se manjše zdravstvene enote pospešeno združevale v večje regionalne centre, uvajanje enotnega računalniško-informacijskega sistema v slovenskem zdravstvu pa je napredovalo počasi. Po letu 1977 so poleg ljubljanske postopno tudi druge RZS po državi začele z obdelavo poslovnih podatkov. Do konca sedemdesetih so tudi lekarne med prvimi v zdravstvu uredile svoje poslovanje v celoti s pomočjo računalnikov.
Računalnik IBM 370/138 je bil premeščen na SPIZ, za RZS pa je bil takrat naročen nov računalnik IBM 3031 z več kot 100 terminali za delo programerjev, finančnega sektorja, sektorja za planiranje in ekonomiko, prijavne službe in službe 13 občinskih in mestne skupnosti. Ta je bil nameščen leta 1980, kot vodilo za nadaljni razvoj pa je bil takrat sprejet tudi sporazum o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema ZIS. Tega so v komisiji sestavili na podlagi obstoječih izkušenj iz sedemdesetih in je začrtal enoten koncept računalniško podprtega zdravstva, ki se je s formiranjem glavnih baz podatkov in postopkov v veliki meri uveljavil do sredine osemdesetih. (72/12, SDMI/02, SDMI/03)
SDK – Služba družbenega knjigovodstva
Tudi informacijski sistem v SDK je bil po letu 1977 izrazito nadgrajen in spremenjen. Sprejet je bil sklep za uvedbo interaktivnega načina zajemanja podatkov, ki bi dotedaj ločeni fazi zajemanja in sortiranja podatkov združil in tako odpravil nočno delo, ki mu je leta nasprotoval sindikat. Načrtovana je bila zamenjava vseh Singerjevih sistemov in poleg računalnikov IBM 370/135 in IBM 370/138 v Ljubljani še uvedba osrednjih računalnikov IBM 4331 v Mariboru, Kranju in Celju. Na računalniško obdelavo je prešlo tudi 10 podružnic, ki so dotedaj delo opravljale ročno. Odločili so se za uvedbo novih mini računalnikov IBM Series 1 z zasloni za zajemanje podatkov v večjih podružnicah, in mini računalnikov Burroughs B 1830 za zajemanje podatkov v manjših podružnicah.
Novi računalniki so bili po vseh podružnicah nameščeni do leta 1980. Vzpostavitev novega sistema je zahtevala velike napore, od adaptacij do šolanja kadra in prilagoditve programskega sklopa imenovanega Tezaurus. V Ljubljani so izdelali vse programe za sklopa vzdrževanja podatkov ter vnosa in obdelave dokumentov plačilnega prometa, sodelovali pa so tudi pri izdelavi programov za sklop izdelave vseh potrebnih izpisov, poročil in podobno. Programski sklop Tezaurus je deloval vse do leta 2001. Pravtako je bil v začetku osemdesetih nadgrajen sistem v Ljubljanski banki, ki se je proti koncu sedemdesetih soočal z izredno velikimi težavami in rednimi izpadi. (77/18, 77/48, 79/19, 80/13, 80/19, SDK/01)
RRC – Republiški računski center
Leta 1976 so v RRC Republiškem računskem centru poleg računalnika CDC Cyber 72 namestili še novi CDC Cyber 172, ki je bil 30 odstotkov hitrejši od prejšnjega. Ker je bil novi računalnik zgrajen že po tehnologiji tretje generacije je njegova centralna enota kljub temu zasedala dve tretjini manj prostora od Cyber 72. Oba računalnika sta bila do leta 1979 polno zaposlena, nastajale pa so že težave pri nabavi rezervnih delov, posebej manjših. Do leta 1979 je center deloval kot posebna enota IJS, potem pa je postal samostojna delovna organizacija v kateri je bilo takrat združenih že 28 gospodarskih in družbeno-političnih organizacij. Desan Justin je v tem času še vedno vodil center, kolektiv pa je zaposloval kar 70 delavcev, med njimi 20 visoko usposobljenih. V center se je nenehno vključevalo okrog 300 strokovnjakov iz vrst uporabnikov. Vsako leto so tudi organizirali tečaje programiranja in druge oblike strokovnega usposabljanja. (75/12, 75/22, 77/05, 77/08, 80/44, 80/46)
RCU – Računalniški center Univerze v Ljubljani
RCU Računalniški center univerze v Lljubljani je leta 1980 dobil sodobne prostore v stolpu nove Ekonomske fakultete na Kardeljevi ploščadi, kjer je deloval naslednjih 21 let. Po dolgotrajnem prizadevanju za pridobitev lastnega velikega sistema so tam leto kasneje namestili prvi računalnik DEC System 10. Postopek nakupa se je začel že leta 1974, vendar se je nato nekoliko zavlekel zaradi večkratnega pretehtavanja najboljših možnosti in rivalstva med Elektrotehno in Iskro.
S sistemom za dodeljevanje časa je novi DEC System 10 univerzi odprl možnost hkratnega interaktivnega dela več deležnikov. Računalnik je bil en izmed redkih večjih sistemov v liniji DEC PDP. Sestavljen je bil iz večjega števila kabinetov velikosti 75x190cm. Model KL10, ki so ga kupili v RCU je imel zmogljivost približno 1 milijon operacij na sekundo, vendar je bil le malo hitrejši od računalnika DEC VAX-11/750, ki je prišel na trg leto za njim. Uporabljal je do 256Kb glavnega pomnilnika na osnovi že nekoliko zastarelih magnetnih jeder. Okrog leta 1984 so v RCU namestili še DEC System 20, novejšo različico modela KL-10 z nekaj kozmetičnimi popravki in novim operacijskim sistemom TOPS-20. Ta je imel že nekatere zelo sodobne lastnosti kot sta na primer avtomatično dopolnjevanje ukazov in sprotna pomoč v uporabniškem vmesniku.
Za nakup DEC KL10 so se v RCU med drugim odločili ravno zaradi njegove preproste uporabe in programiranja, menda odličnega urejevalnika besedila in programa za čiščenje programskih napak, ki je omogočal bolj preprost prenos programske opreme iz drugih računalnikov in operacijskih sistemov. Na voljo so bili tudi programski paketi za statistiko, matematiko in druga področja razviti na tujih univerzah. Računalnik je bil tudi najbolj cenovno ugoden. Po pogodbi je Elektrotehna oziroma takrat že Delta dobavila še vozliščne računalnike Delta, vrsto terminalov Kopa 1000 in teleprinterjev DEC LA-34.
Postopno so v RCU vzpostavili povezave do vseh fakultet in drugih enot univerze ter večjih centrov v državi. Članice univerze so imele prek terminalov omogočen interaktivni dostop do osrednjih kapacitet, kar je v osemdesetih izrazito prispevalo k razvoju uporabe računalnikov v pedagoškem in raziskovalnem procesu. V RCU so skrbeli za razvoj kvalitetnega kadra in specifičnih rešitev, ki bi v največji možni meri odgovarjale potrebam vseh deležnikov. (75/05, 76/36, 76/43, 77/22, 77/49, 77/56, 78/12, 79/13, 79/14, 79/30, 79/40)
RCUM – Računalniški center Univerze v Mariboru
Ko so v mariborskem RCUM leta 1981 namestili večji sistem CDC Cyber 171 je ta šele resnično zaživel. S pomočjo kvalitetnega mladega kadra so na Univerzi v Mariboru oblikovali razvejan računalniško podprt informacijski sistem z različnimi programi za zajemanje podatkov in dostop do podatkovnih baz. Skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor so oblikovali specifičen knjižnični informacijski sistem(KIS), ki je sledil pobudi in smernicam Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije za uvedbo avtomatske obdelave podatkov v jugoslovanskih knjižnicah. Najprej so zanje v RCUM začeli pripravljati programe za računalniško podprto izposojo v knjižnici. V ta namen je bil v centru leta 1983 nameščen tudi računalnik Delta 4850 narejen po DEC VAX-11/750 in več terminalov Paka 2000 in Paka 3000.
Do leta 1984 je bila že uvedena avtomatizirana izposoja z lastno programsko opremo in izdelan prvi računalniški bibliografski zapis. V naslednjih letih so izdelali še programe za katalogizacijo in omogočili terminalski dostop posameznih fakultet in drugih organizacij do knjižničnega sistema. Do leta 1987 so bile na voljo informacije za 10.000 gradiv, Mariborska univerza z RCUM pa je poleg ljubjanske in zagrebške postala ena izmed vodilnih med jugoslovanskimi univerzami pri računalniško podprti informatiki. Leta 1984 je bil RCUM povezan tudi v eno izmed prvih slovenskih medmrežij, prizadevali pa so si še za računalniško povezavo vseh večjih slovenskih knjižnic in satelitsko povezavo z znanstveno podatkovno bazo v ZDA. (75/05, 76/36, 76/43, 77/22, 77/49, 77/56, 78/12, 79/13, 79/14, 79/30, 79/40)
Samostojen študij računalništva in delo katedre
Na katedri za računalništvo Fakultete za elektrotehniko so po letu 1976 začeli oblikovati samostojen štiriletni študij računalništva. Za nov samostojen študij so bili predlagani trije temeljni moduli: Programska oprema, Računalniška logika in sistemi ter Informatika. Četrti pedagoški modul Računalništva za potrebe šolstva naj bi prevzel FNT. Stavba na Tržaški je bila nadgrajena in v novih prostorih so dobili mesto ravno profesorji računalništva. Na fakulteti je vedno večji pomen dobivala raziskovalna dejavnost, ki se je po velikosti približala pedagoški dejavnosti, veliko pa je bilo odprtih vprašanj glede ureditve finančnih in kadrovskih vidikov na tem področju.
Po zgledu projekta mikroelektronike žal dalj časa ni nastalo več podobnih projektov večjega obsega, so pa na fakulteti po letu 1976 spet sprejeli več sporazumov s podjetji, ki so razširili raziskovalno dejavnost za gospodarstvo in obenem narekovali uvedbo dodatnih izobraževanj kadrov zanje. V šolskem letu 1976/77 so bila organizirana dodatna izobraževanja iz računalništva, ki se jih je udeležilo skoraj 500 zaposlenih na fakulteti. Izvajati so začeli tudi višješolski študij računalništva za podjetje Intertrade in dopolnilno izobraževanje za inženirje iz Gorenja. Samostojen študij računalništva se je začel izvajati v šolskem letu 1981/82, fakulteta pa je bila preimenovana v FER Fakulteto elektrotehniko in računalništvo. Ustanovljen je bil tudi mikroračunalniški laboratorij in več drugih, ki so v nadaljevanju igrali bistveno vlogo pri razvoju domače računalniške proizvodnje. (UNI/01)
.. zbral in sestavil Miha Urh
Sledi
Sledi nova serija objav, ki bo podrobno obravnavala pojav in razvoj domače računalniške proizvodnje in mikroelektronike. Od razvoja bazičnih tehnologij in znanstveno raziskovalnega dela, do procesnega in poslovnega računalništva, ter drugih informacijskih tehnologij. Soočili bomo različne pristope podjetij k domači proizvodnji, obravnavali domače dosežke in jih postavili ob bok dosežkom v svetu. Podrobno bomo spremljali razvoj enotnega programa računalniške proizvodnje v državi in oblikovanje združenega podjetja Iskra Delta. Poskušali bomo prikazati čimveč različnih bolj in manj domačih računalniških sistemov, ki so v tem času nastali pri nas. Usodo podjetja in takratne trende v računalništvu pa bomo spremljali vse do razpada združenega podjetja Iskra in zatona podjetja Iskra Delta.
Viri
72/12 : Dolenjski list (28.11.1972, letnik 23, številka 48) (LINK) | 72/45 : Iskra (07.10.1972, letnik 11, številka 37) (LINK) | 72/46 : Iskra (18.11.1972, letnik 11, številka 43) (LINK) | 74/07 : IJS Novice 1974, št.2 (LINK) | 75/05 : Knjižnica (1975, letnik 19, številka 1/4) (LINK) | 75/10 : Glas (10.06.1975, letnik 28, številka 44) in Glas (01.08.1975, letnik 28, številka 57) (LINK,LINK) | 75/12 : Naš čas (14.03.1975, letnik 11, številka 10) (LINK) | 75/19 : Sobotna priloga (08.02.1975, letnik 17, številka 32) (LINK) | 75/22 : Delo (12.03.1975, letnik 17, številka 59) (LINK) | 75/26 : Delo (05.06.1975, letnik 17, številka 130) (LINK) | 75/35 : Sobotna priloga (27.12.1975, letnik 18, številka 301) (LINK) | 76/23 : Delo (03.04.1976, letnik 18, številka 79) (LINK) | 76/25b : Delo (23.04.1976, letnik 18, številka 96) (LINK) | 76/33 : Delo (17.07.1976, letnik 18, številka 166) (LINK) | 76/36 : Delo (16.09.1976, letnik 18, številka 217) (LINK) | 76/38 : Delo (29.09.1976, letnik 18, številka 228) (LINK) | 76/39 : Delo (09.10.1976, letnik 18, številka 237) (LINK) | 76/40 : Delo (14.10.1976, letnik 18, številka 241) (LINK) | 76/43 : Delo (28.12.1976, letnik 18, številka 302) (LINK) | 76/51 : Sobotna priloga (21.02.1976, letnik 18, številka 43) (LINK) | 77/05 : V Agisu (1977, letnik 1, številka 4) (LINK) | 77/08 : Glasilo delovnega kolektiva LIP Bled (15.07.1977, letnik 7, številka 7) (LINK) | 77/18 : Delo (11.01.1977, letnik 19, številka 7) (LINK) | 77/22 : Delo (08.04.1977, letnik 19, številka 82) (LINK) | 77/23 : Delo (24.05.1977, letnik 19, številka 118) (LINK) | 77/34 : Delo (16.09.1977, letnik 19, številka 215) (LINK) | 77/48 : Delo (22.12.1977, letnik 20, številka 295) (LINK) | 77/49 : Delo (28.12.1977, letnik 20, številka 300) (LINK) | 77/56 : Informatica (1977, letnik 1, številka 1) (LINK) | 78/01 : Informatica (1978, letnik 2, številka 1) (LINK) | 78/02 : Informatica (1978, letnik 2, številka 2) (LINK) | 78/03 : Informatica (1978, letnik 2, številka 3) (LINK) | 78/04 : Informatica (1978, letnik 2, številka 4) (LINK) | 78/12 : Delo (21.01.1978, letnik 20, številka 16) (LINK) | 78/13 : Delo (30.09.1978, letnik 20, številka 227) (LINK) | 78/15 : Delo (5.11.1978, letnik 20, številka 274) in Glas (28.11.1978, letnik 31, številka 92) (LINK,LINK) | 78/17 : Glas (06.10.1978, letnik 31, številka 77) (LINK) | 78/27 : Sobotna priloga (11.11.1978, letnik 20, številka 262) (LINK) | 78/28 : Delo (16.02.1978, letnik 20, številka 38) (LINK) | 79/05 : Informatica (1979, letnik 3, številka 1) (LINK) | 79/07 : Tednik (05.04.1979, letnik 32, številka 13) (LINK) | 79/08 : Tednik (02.10.1979, letnik 32, številka 78) (LINK) | 79/13 : Delo (04.01.1979, letnik 21, številka 02) (LINK) | 79/14 : Delo (18.04.1979, letnik 21, številka 91) (LINK) | 79/19 : Delo (25.07.1979, letnik 21, številka 171) (LINK) | 79/21 : Delo (05.10.1979, letnik 21, številka 233) (LINK) | 79/24 : Delo (07.11.1979, letnik 21, številka 260) (LINK) | 79/26 : Delo (10.12.1979, letnik 21, številka 286) (LINK) | 79/27 : Delo (15.12.1979, letnik 21, številka 291) (LINK) | 79/28 : Delo (20.12.1979, letnik 21, številka 295) (LINK) | 79/30 : Delo (25.12.1979, letnik 21, številka 299) (LINK) | 79/40 : Tribuna: študentski časopis (1978/1979, letnik 28, številka 13) (LINK) | 80/13 : Delo (30.01.1980, letnik 22, številka 24) (LINK) | 80/17 : Delo (05.03.1980, letnik 22, številka 54) (LINK) | 80/18 : Delo (12.03.1980, letnik 22, številka 60) (LINK) | 80/19 : Delo (14.03.1980, letnik 22, številka 62) (LINK) | 80/24 : Delo (04.06.1980, letnik 22, številka 130)(LINK) | 80/26 : Delo (21.06.1980, letnik 22, številka 145) (LINK) | 80/44 : Delo (30.12.1980, letnik 22, številka 304) (LINK) | 80/45 : Dolenjski list (25.12.1980, letnik 31, številka 52) (LINK) | 80/46 : Delo (30.12.1980, letnik 22, številka 304) (LINK) | 81/05 : Primorski dnevnik (10.10.1981, letnik 37, številka 11062) (LINK) | 82/39 : Delo (10.07.1982, letnik 24, številka 159) (LINK) | 83/34 : Delo (24.06.1983, letnik 25, številka 145) (LINK) | 86/17 : Delo (24.01.1986, letnik 28, številka 19) (LINK) | ID/01 : Milan Bufon Iskra Delta od kotlovnice do industrijskega podjetja (LINK) | SDK/01 : Služba Družbenega Knjigovodstva SDK Zgodovina (LINK) | SDMI/01/02 : Slovensko društvo za medicinsko informatiko 1.in 2.del (LINK,LINK) | STAT/02 : Zmogljivosti in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1976 (LINK) | SRD/01 : Slovenska računalniška dediščina (LINK) | UNI/01 : 90 let Univerze v Ljubljani (LINK) | W/10w : DEC VT-52 users guide, DEC VT-100 users guide (LINK,LINK) | WIKI/61 : Microprocessor, Microprocessor chronology | WIKI/62 : Microcomputer, 8-bit microprocessors, Intel 8080, Motorola 6800, Zilog Z80, MOS 6502, Home computer