V društvu Računalniški muzej zbiramo tudi spletišča in zbirke podatkov, ki so bistveno vplivale na informatizacijo slovenske družbe. Objavljamo jih v obliki rekonstrukcij izvirnikov ali, kjer to ni mogoče, kot neinteraktiven posnetek(snapshot).
Vest.si je bil en izmed najpogumnejših medijskih projektov v samostojni Sloveniji. Ustanovitelji so nagonsko razumeli naravo družbenih omrežij, ko so bila ta še v povojih, in so postavili federirano virtualno televizijsko hišo, ki je nekaj let spremljala in oblikovala našo družbeno realnost. Ker so bili mnogo let prezgodnji, se računica žal ni izšla in kultna “vest.si” je postala le še ena zaskvotana domena.
Lani spomladi jo je Računalniški muzej registriral, potem ko je vmesni lastnik končno spoznal, da ima ime preveč prtljage, da bi se ga dalo izkoriščati. Takoj smo kontaktirali ekipo in bili presrečni ko smo prejeli v hrambo ne le celotne kode spletišča in celotne baze podatkov, temveč tudi zaboj trdih diskov s surovimi gradivi terenskih ekip.
Med digitalno forenziko starih WordPressov smo odkrili marsikaj, predvsem pa spoznali da je gostovanje starega PHP-ja lahko precej nevarno početje. Za gostovanje rekonstrukcije je bilo neizbežno izvesti nekaj posegov v izvirno kodo, a vsi posegi so natančno dokumentirani, tako da celotno postavitev smatramo kot restavriran muzejski predmet.
Družina spletnih mest Vest.si je obsegala več podprojektov. Objavljamo vse samostojne portale, ne pa tudi dopisnih seznamov in internih orodij.
- vest.muzej.si – prva različica strani, približno 2007
- vest.si – zadnja različica strani, približno 2009
- rap.vest.si – domača stran dokumentarca o slovenskem rapu
- prepisani.vest.si – domača stran izvirne spletne TV serije z Jonasom
- blog.vest.si – ena prvih odprtih blogerskih platform v Sloveniji
O projektu Vest.si
Novinarski startup, 2007-2011
Projekt Vest.si je nastal kot direktna posledica političnega pritiska na časnik Mladina med prvo vlado Janeza Janše, ko so bili z umikom oglaševanja s strani državnih podjetij ustvarjeni pogoji za odstranitev glavnega urednika Janija Severja, znanega po ključni medijski vlogi v aferi Depala Vas. V sodelovanju z grupo novinarskih kolegov (predvsem Denis Sarkič) in širšim krogom somišljenikov (Vuk Ćosić in kasneje Jonas Ž), je Sever prišel do modela neodvisnega novinarskega start-upa, ki si je iskal prostor v do takrat še nepreiskanem stiku med online video tehnologijo, klasičnim političnim novičarstvom in zabavo (info-tainment).
Spletno mesto je na WordPressu naredil takratni power-group slovenskega weba: načrtovanje Vuk Ćosić, programiranje Aleš Gabrovec in oblikovanje vmesnika Ozren Škondrič.
Razvoj projekta
Projekt je bil lansiran na dan uvedbe Evra z neverjetno posrečenim posnetkom ministra za finance Andreja Bajuka, ki v totalnem civilizacijskem šoku prvič vtipkava pin v bankomat, da bi dvignil gotovino (pin: 1972).
Prodoren paparazzi snemalni slog, značilen za Denisa Sarkiča, je od prvega dneva postal en izmed ključnih edutov prepoznavnosti prispevkov Vest.si. Drugo kardinalno komponento uspeha je s svojim household slovesom in izkušenostjo priskrbel Jonas Ž. Celotno operacijo je v vsebinskem smislu krmaril Jani Sever, ki je svojih več kot deset let vodenja Mladine nadgradil s pomlajevalnimi učinki spletnega medija.
Projekt je od samega začetka zelo uspešno zapolnil razgret medijski in politični prostor ter s svojo ostrino in svežino izrazito hitro prišel do zavidljivih statistik gledanosti. Vsakdanjih deset do ducat kratkih prispevkov je bilo kronanih s centralno informativno oddajo Vesti na Vesti in je s svojim slogom vplivalo na spletno obnašanje dobesedno vseh vodilnih slovenskih medijev.
Oglaševalci so dobro reagirali, poslovanje je v letu 2007 funkcioniralo in projekt je deloval solidno. Karizmatičnost Vest.si je bila najbolj opazna v izjemni skupini mladih novinarjev in drugih akterjev, ki so tam začeli svojo profesionalno pot.
Konec projekta
Po prvi sezoni so se pojavila nestrinjanja glede razvoja in projekt je bil dominantno usmerjen proti modelu televizijske postaje oziroma stran od bolj lahkega startup načina delovanja. To je ustvarilo potrebo po nekoliko večjih investicijah v opremo, česar oglaševalski trg dolgoročno ni mogel podpreti.
Drug negativen vpliv je bil tudi ta, da se je po zmagi SD na državnozborskih volitvah leta 2008 in posledičnem umirjanju strasti v celotni družbi, tudi zmanjšala želja javnosti po vsebinskem pristopu, ki ga je patentirala Vest. V tako spremenjenih okoliščinah, ko je bilo potrebno inovirati vsebinski in poslovni model, ni bilo več prave energije, zato je bil po komaj štirih letih projekt ugasnjen.
Arhiv Vest.si ponuja pomemben vpogled v kambrijski moment razvoja slovenske digitalno-medijske pokrajine, ker vsebuje veliko število premier: od eksperimentov z dolžino in tempiranjem prispevkov, preko iskanja nestandardnega tona poročanja in oglaševanja, do tistega najpomembnejšega gradnika novinarstva – avtentične skrbi za javni dialog.
.. spremno besedilo prispeval Vuk Ćosić
Viri
https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ko-vest-obmolkne.html
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_jekovec-katja.pdf