Prvi računalniki v Sloveniji, 4. del – elektronski računalnik Zuse Z-23

Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.

Pregled vsebine:

• Tranzistor in elektronska revolucija
• Elektronski računalniki druge generacije
• Računski center IMFM Ljubljana
• Prvi elektronski računalnik Zuse Z-23
• Ekipa centra in znanstveno-razsikovalno delo
• Praktične aplikacije in izobraževanje
• Razvoj lastnega računalnika URS-1 na FE
• Licenčna proizvodnja Iskra Z-23

V tokratni objavi se vračamo k obravnavi prvih računalnikov v Sloveniji s prispevkom o prvem elektronskem računalniku pri nas. Ta je bil nameščen jeseni leta 1962 v Računskem centru IMFM v Ljubljani in z vsemi aktivnostmi centra za razvoj računalniške znanosti in širjenje računalniške kulture vsekakor predstavlja prvo veliko prelomnico in nekakšen zametek računalniške dobe pri nas. V centru so postavljali temelje računalništva tako z znansveno-raziskovalnim in izobraževalnim delom, kot tudi z reševanjem tehničnih problemov za raznovrstne zunanje naročnike. Pišemo pa tudi o pionirskem znanstveno-raziskovalnem delu naših strokovnjakov na Fakulteti za elektrotehniki, kjer so v sodelovanju z Iskro na začetku šestdesetih začeli obetaven razvoj lastnega univerzalnega računalnika. Leta 1962 je bil že velik del računalnika izdelan, vendar so se v Iskri odločili za licenčno proizvodnjo računalnikov Z-23. Izdelali so le štiri računalnike vključno s prvim poskusnim prototipom, ki je nastal leta 1964 v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo.

Tranzistor in elektronska revolucija

V petdesetih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija. Po izumu tranzistorja in njegovi postopni dovršitvi so nastali pogoji za nepričakovan tehnološki preskok na področju elektronskih naprav. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti, pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu. Kot diskretni elektronski elementi so tranzistorji omogočili nesluten razvoj elektronskih vezij.

Tranzistorji so v prvi vrsti polprevodniške naprave za ojačevanje električinih signalov, lahko pa se uporabljajo tudi kot stikala oziroma ventili, na primer v digitalnih logičnih in spominskih vezjih. Običajno so sestavljeni iz kosa polprevodniškega materiala kot sta germanij ali silicij in treh povezav s katerimi se vključujejo v elektronska vezja.Tranzistor na podlagi tako imenovanega ‘tranzistorskega efekta’ polprevodnikov, lahko deluje kot nastavljiv ventil, ki na osnovi spreminjajoče napetosti med dvema povezavama določa/uravnava električni tok, ki teče skozenj. (63/02, 63/04, CHCI/01, WIKI-16, WIKI-17, W/10e)

$> V muzeju hranimo vrsto različnih računalniških sestavnih delov, med njimi tudi tranzistorje.

Elektronski računalniki druge generacije

Novi računalniki druge generacije, ki so se na trgu pojavili leta 1958, so bili veliko bolj zanesljivi in prilagodljivi, predvsem pa so bili manjši, cenejši in bolj uporabni. Postali so dostopni precej širšemu krogu uporabnikov. V razvitem svetu so bliskovito začeli nadomeščati prvo generacijo elektronskih računalnikov, v računalništvo pa so vnesli velike spremembe na področju programiranja in interakcije z uporabnikom. Do leta 1964 so sprva uporabljali manj učinkovite germanijeve tranzistorje, kasneje pa so začeli uporabljati hitrejše silicijeve tranzistorje.

Na trgu so se najprej pojavili posamezni tranzistorski sistemi podjetji RCA, NCR in UNIVAC, potem pa je leta 1959 vstopil IBM s sistemoma IBM 1401 in IBM 1602. V naslednjih letih je IBM razvil še zelo vplivno serijo 7000, ki je poleg modela 1401 predstavljala sinonim druge generacije računalnikov. Pojavili sta se tudi dve novi podjetji CDC in DEC, ki sta pustili velik pečat na računalništvo v šestdesetih. V DEC so začeli razvijati serijo mini računalnikov PDP, ki so s konceptom cenovne dostopnosti, prilagodljivosti in uporabnosti na trgu ustvarili izreden konkurenčni boj. V CDC pa so izdelali vrsto zelo zmogljivih računalnikov, med njimi super-računalnik CDC 6600, ki je vse do konca šestdesetih ohranil status najhitrejšega računalnika na svetu.

V Evropi so prve tranzistorske računalnike začeli izdelovati konec petdesetih v angleškem podjetju Elliot. Njihov Elliot 803 je bil takrat med prvimi računalniki, ki so se uporabljali za vodenje industrijskih procesov. Zuse je v Nemčiji leta 1961 izdelal novi Z-23, tranzistorsko različico računalnika Z-22. Prve tranzistorske računalnike so izdelali tudi v italijanskem pojetju Ollivetti in francoskem podjetju Bull. Tranzistorji so omogočili, da se je na mnogih univerzah po svetu lahko prvič začel razvoj lastnih računalnikov. Leta 1958 so pri nas iz domačih tranzistorjev razvili prvi tranzistorski radio Savica, kmalu za tem pa so tudi na oddelku za šibki tok(elektroniko) Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani začeli s pionirskim delom na področju računalništva. (FRI/01, WIKI-18)

$> V muzeju hranimo računalnik druge generacije evropskega proizvajalca Friden 6010, vendar njegov izvor ni znan.

Začetek nove ere

V tem času so se po svetu že začeli kazati rezultati uvedbe elektronskih računalnikov. Povečanje produktivnosti, racionalizacija in avtomatizacija proizvodnje, napredek v administraciji in poslovnem upravljanju, razvoj znanosti in tehnike, seveda pod predpostavko poučene uporabe in natančnega zbiranja in šifriranja podatkov. Tudi v Sloveniji se je na začetku šestdesetih z zamudo začelo razpravljati o nujnosti modernizacije računske tehnike, ki je bila še vedno na ravni računskih strojev. Kopičile so se obsežne računske naloge na različnih področjih znanosti, pri vodenju proizvodnje in reševanju družbenih problemov. Tudi številne gospodarske organizacije niso več zmogle dovolj hitro dohajati lastne rasti in obdelovati orjaških količin podatkov, na katerih je vse bolj slonelo sodobno poslovanje. Izdelan je bil načrt za vzpostavitev večjega elektronskega centra v okviru Zavoda za statistiko, vendar ta ni bil realiziran. (62/01, 62/09, 63/02, 64/03, 64/12, CHCI/01, SRS/02/03, P60/01)

Računski center IMFM

Pri IMFM Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani so 1961 ustanovili Računski center, ki naj bi pri nas poskrbel za vzgojo strokovnih kadrov, za raziskave in razvoj teoretičnih matematičnih osnov računalništva, ter za reševanje konkretnih matematičnih in programerskih problemov za znanost in gospodarstvo. Po ustanovitvi je center nekaj časa deloval brez lastne opreme. O nakupu elektronskega računalnika so se sprva pogovarjali s podjetji IBM in Zuse, na koncu pa so razmišljali tudi o angleškem Elliot 803. Po odločitvi Iskre za sodelovanje z nemškim podjetjem Zuse so skupaj z IJS kupili računalnik Zuse Z-23.

Pred nakupom so poleti leta 1962 uporabljali elektronski računalnik Zuse Z-23, ki je bil v okviru Sejma elektronike Junija 1962 razstavljen v paviljonu poslovalnice Iskra v Ljubljani. Takrat so v Računskem centru izkoristili priložnost in organizirali razne akcije za uporabo tega stroja in splošno popularizacijo uporabe elektronskih računalnikov. Organizirali so predavanja, krožke, posvetovanja in pozivali zainteresirane iz gospodarstva in ustanov k sodelovanju z lastnimi računskimi problemi, ki bi jih rešili na tem računalniku. (62/02, 62/03, 62/06, 62/10, UNI/01, IDPR/01)

$> Računalnik Zuse Z-23 iz Računskega centra IMFM je razstavljen v odprtem depoju državnih muzejev v Pivki.

ZUSE Z-23

Novembra so v Računskem centru končno dobili svoj lasten računalnik Zuse Z-23. Nameščen je bil na Lepi pot 11, kjer se je nahajal tudi Metalurški inštitut. Zuse Z-23 je bil 40-bitni računalnik srednje velikosti, sestavljen iz 2300 tranzistorjev in 6700 polprevodniških diod. Njegov glavni spomin v obliki magnetnega bobna je obsegal 8192 besed, kar je približno 40Kb, kratkoročni delovni spomin s feritnimi jedri pa je obsegal 256 besed, kar je približno 1,2Kb. Računalnik je bil relativno počasen, a je lahko reševal za ta čas zelo kompleksne naloge z več kot 80 neznankami hkrati. Programirali so ga najprej v simboličnem strojnem jeziku, kasneje pa so dobili tudi prevajalnik za višji programski jezik Algol.

Kot vnosno napravo je Zuse Z-23 uporabljal teleprinter Siemens T-100. Računske naloge so v programskem jeziku najprej sestavili in zapisali na roke, nato pa s teleprinterjem pretipkali na pet-vrstične luknjane trakove. Programska navodila so se nato prek teleprinterja prenesla na magnetni boben računalnika. Ta je zabeležil celotno nalogo in obravnavane podatke, računalnik pa je nato sam klical in izvrševal posamezne operacije v logičnem zaporedju. Ko se je program izvršil do konca je avtomatično posredoval rezultate izhodni napravi, na primer pisalnemu stroju ali risalniku grafov. Med računanjem je operater opazoval potek izvajanja na komandni mizi, ki je signalizirala morebitne napake.

Računalnik Z-23 je tehtal približno eno tono in naj bi porabil 2-4 kW električne energije. V primerjavi z računalniki prve generacije pa je še vseeno zasedal občutno manjši prostor in ni potreboval posebnega hlajenja. Računalnik Z-23 je bil prvi tranzistorizirani računalnik nemškega podjetja Zuse. Do leta 1967 so skupno izdelali in prodali 98 enot, vendar ni jasno če so v to vključene tudi vse licenčne izdelave. (62/01, 62/02, 63/01, 63/02, 67/08, VB/01, UNI/01, IDPR/01,WIKI-19)

Ekipa centra.. Znanstveno-raziskovalna dejavnost

Računalnik je bil dostopen le majhnemu krogu kvalificiranih programerjev matematikov. Do sredine 1963 je 9 matematikov že opravilo izpit za operaterje, kar je zadoščalo, da so lahko polno zaposlili računalnik. Pod vodstvom prof.dr.Tomislava Skubica se je oblikovala ekipa, večinoma mladih ljudi. Med njimi so bili Egon Zakrajšek, Zvonimir Bohte, Jože Vrabec, Janez Štalec, Marija Vencelj, Anton Suhadolc, Andrej Kmet in nekateri drugi. Za redno obratovanje računalnika sta skrbela Cveto Trampuž in Janez Grad.

Kar polovico obratovalnega časa so v petih letih namenili za znanstveno-raziskovalno delo. Preučevali so numerične metode in izdelovali zahtevnejše programe za reševanje problemov iz algebre in matematične analize. Ukvarjali so se s strojnim programskim jezikom za računalnik in študirali osnovne programe in logiko računalnika. Napisali so vrsto priročnikov in študij, za raziskovalno nalogo ’Prispevek k zbirki osnovnih podprogramov za elektronski računalnik Zuse Z-23’ pa so Egon Zakrajšek, Marija Vencelj in Jože Vrabec leta 1963 prejeli tudi Prešernovo nagrado. Ekipa je skratka postavljala teoretične in praktične temelje računalništva pri nas.

Resnejše statistišne obdelave so okrog leta 1965 začeli izvajati za prof.Konstantina Momiroviča iz VŠTK Visoke šole za telesno kulturo. Na VŠTK so pred tem analize izvajali kar z ročnimi kalkulatorji. Analize so programirali v simboličnem strojnem jeziku. Za eno analizo s 100 anketiranci in 25 spremenljivkami in tiskanje rezultatov pa je računalnik potreboval kar dve uri in pol. (63/01, 63/02, 64/02, 65/05, VB/01, P63/01, P63/02, P64/01, P64/02, P65/01, P65/02, P65/03, P65/04, P66/04, IDPR/01)

$> V knjižnici muzeja hranimo tudi nekaj strokovnih publikacij iz tega časa.

Dejavnost centra.. Praktične aplikacije in izobraževanje

Za tehnične ekspertize reševanja problemov za gospodarske organizacije so namenili približno četrtino časa. Reševali so probleme za podjetja, državne organe in javne inštitucije, tako pri nas kot tudi v drugih republikah. Spisek konkretnih praktičnih aplikacij je obsežen. Poleg nalog za IJS in IMFM so rešili vrsto zahtevnih problemov za Iskro, Litostroj, Emono, za Biotehniško fakulteto, Fakulteto za elektrotehniko, Ekonomski inštitut pravne fakultete, Inštitut za kovinske konstrukcije, Zavod za raziskave materiala in konstrukcij, za Geološki zavod, Urbanistični inštitut in Zavod za urbanizem, Inštitut za sociologijo in filozofijo ter Inštitut za biologijo, za Onkološki inštitut in Interno kliniko ter Gospodarsko zbornico. Na računalniku so inženirji na primer želeli izračunati statiko za stolpnici na Trgu Republike po načrtu Edvarda Ravnikarja, vendar ta ni bil dovolj zmogljiv za izvedbo. Strokovnjaki centra so tri mesece ročno prevajali reševani problem v manj zahtevno obliko, ki jo je računalnik nato lahko rešil v nekaj dneh.

Prizadevali so si, da bi z moderno računsko tehniko seznanili čimveč zainteresiranih v gospodarstvu in v državnih inštitucijah, pa tudi širšo javnost. Računalništvo takrat pri nas še ni bilo uveljavljeno in njegove koristi splošno še niso bile prepoznane. Tudi velike investicije v računalnike niso bile zlahka sprejete.

Približno četrtino časa so namenili za delo s študenti iz različnih fakultet in višjih šol. Daleč največ so ga uporabljali na matični Fakulteti za naravoslovje in tehniko. Vpeljan je bil pouk programiranja v učni načrt tehniške matematike in izurili so nekaj odličnih programerjev. Programiranje so nato uvedli tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Od leta 1966 so računalnik uporabljali tudi na Ekonomski fakulteti pri predmetu linearno programiranje. Omembe so vredni še tečaji s praktičnimi vajami, ki jih je obiskovalo 30 univerzitetnih učiteljev različnih fakultet.

V prvih treh letih delovanja so v centru priredil tudi 16 tečajev, ki se jih je udeležilo 400 udeležencev iz jugoslovanskih univerz, fakultet, srednjih šol, raziskovalnih in gospodarskih organizacij. Individualno so izobrazili več strokovnjakov in vzgojili 13 poklicnih programerjev/operaterjev. Na prošnjo Iskre so usposobili 4 njihove uslužbence, pa tudi člane Računskega centra v Zagrebu, kjer so pravtako namestili računalnik Z-23. (62/04, 65/05)

$> V muzeju hranimo tudi zanimive primerke luknjanih trakov. 

Konec računskega centra in Z-23

V centru so bili prepričani, da kmalu po namestitvi en računalnik ne bo več zadoščal za vse znanstveno in tehnično delo, vendar pa do leta 1964 računalnik še vedno ni bil polno izkoriščen. Center se je ves čas soočal z finančnimi težavami, zaradi česar računalnika pravtako niso mogli polno izkoristiti. Njegovo delovanje je namreč ustvarjalo dolgove. IMFM ni uspel pokriti niti svojega dela kupnine, zato je računalnik takrat odplačal IJS. Do leta 1967 je bil računalnik že iztrošen, zastarel in prepočasen za potrebe centra. Tega leta so računalnik uporabili za izvedbo zapletenih izračunov ocen na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani.

Za RTV Ljubljana so pripravili redno osveževanje lestvice nastopajočih na vsake tri tekmovalce. Vse izračune so naredili med odmori. Iz Hale Tivoli so po telegrafskem vodu poslali sodniške ocene v Računski center, po drugi liniji pa so nazaj poslali rezultate za tri prvouvrščene tekmovalce. V Hali Tivoli so imeli eno izmed kamer ves čas usmerjeno na teleprinter, ki je izpisoval rezultate. RTV Ljubljana je tako lahko prva na svetu v realnem času prenašala rezultate tekmovanja. Na koncu tekmovalnega dne so poslali še končne rezultate z vsemi podatki. Računalnik je za izračun vrstnega reda 18 tekmovalcev potreboval približno 4 minut.

Kmalu po tem je bilo menda potrebno Računski center IMFM likvidirati zaradi finančnih težav, skrb za preostalo opremo in pedagoško delo pa naj bi takrat prevzel novoustanovljeni računski center na FNT Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer so leta 1969 dobili nov računalnik IBM 1130. IJS in Univerza v Ljubljani pa sta kot partnerja v RRC Republiškem računskem centru spomladi 1969 dobila dostop do novega velikega računalnika CDC 3300(vse o tem pa v eni izmed naslednjih objav).(67/08, 67/14, IDPR/01)

$> V muzeju si prizadevamo za ohranitev računalniške dediščine tudi z zbiranjem osebnih pričevanj in spominov.

Razvoj računalnika URS-1 na FE

V Iskri so leta 1962 z nakupom računalnika Zuse Z-23 pridobili tudi licenco za njegovo izdelavo, s čimer so takrat prekinili obetavno raziskovalno sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko. Tu so na oddelku za šibki tok(elektroniko) v začetku šestdesetih začeli s pionirskim delom na področju računalništva. Z izdelavo univerzalnega računalnika se je takrat ukvarjal prof.dr.Jernej Virant, raziskave in razvoj na tem področju pa so na fakulteti spodbujali tudi profesorji dr.Ludvik Gyergyek, dr.Mirjan Gruden, dr.Slavko Hodžar, dr.France Bremšak in dr.Silvin Leskovar. Z raziskovalnim delom za industrijo so na oddelku pridobili tudi dovolj sredstev za nakup lastnih relejskih naprav češkega podjetja Aritma. Ni jasno za kakšne naprave je v tem primeru šlo, verjetno pa za relejski računski stroj.

Na željo Iskre in IEV Inštituta za elektrozveze so na oddelku izdelali prve logične računalniške sklope iz domačih germanijevih tranzistorjev in diod. Projekt je bil imenovan URS-1, univerzalni računski sistem, uporaben pa naj bi bil za raziskovalne namene. Iz Iskre so takrat celo pripeljali njihov elektronski računski stroj Remington Rand 409, da bi preučili njegovo sestavo. Leta 1961 sta bili izdelani že vhodno-izhodna in spominska enota, ter celoten aritmetični del centralne enote računalnika. Še preden je bil računalnik dokončan je sodelovanje zastalo zaradi odločitve Iskre za licenčno proizvodnjo.(64/01, FRI/01, UNI/01, IDPR/01)

$> Primerek hitrega feritnega spomina za računalnik Z-23 in tudi druge primerke računalniških pomnilnikov si lahko ogledate v muzeju.

Licenčna proizvodnja Iskra Z-23

V Iskri so menili, da ne bi bilo niti racionalno niti možno organizirati programerske ekipe, ki bi v sprejemljivem časovnem in finančnem okviru lahko postavila še vso programsko osnovo nastajajočega domačega računalnika. Licenčni računalnik Z-23 pa je bilo po drugi strani mogoče takoj praktično uporabljati in kar je bilo takrat zanje še bolj pomembno, izvoziti in prodati.

Prvi prototip Iskra Z-23 so izdelali v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo do konca leta 1964, nato pa še tri računalnike v Iskrini Tovarni elektronskih naprav. Računalnike so kupili Elektrotehniška fakulteta v Splitu, Računski center Zavoda za napredek produktivnosti dela v Zagrebu in Energoinvest v Sarajevu. 80 odstotkov sestavnih delov je bilo Iskrine lastne izdelave, vključno z originalnim ohišjem računalnika. Uporabili so lastne upore, kondenzatorje in tiskana vezja, načrtovali pa so tudi izdelavo tranzistorjev in diod v novi tovarni polprevodnikov, ki so jo gradili v Trbovljah. Nekaj računalnikov podjetja Zuse so v tem času tudi uvozili, na primer za Vojnotehnični inštitut Kragujevac in Atomski center v Vinči.

Računalnik Zuse Z-23 je medtem leta 1963 nadomestil bolj zmogljiv Z-25, po težavah z dolgovi in prevzemu podjetja Zuse, pa so kot kaže iz Nemčije prenehali dobavljati bistvene dele za proizvodnjo računalnikov Z-23 in so v Iskri morali proizvodnjo ustaviti. (62/01, 64/01, 65/03, 65/04, 66/06, FRI/01)

.. zbral in sestavil Miha Urh

Sledi

V naslednji objavi bomo obravnavali vzpostavitev prvega večjega elektronskega centra pri nas in namestitev prvih elektronskih računalnikov med leti 1965 in 1967. V Sloveniji naj bi bili konec leta 1965 šele štirje elektronski računalniki. Največ pozornosti bomo namenili prvima računalnikoma CDC, ki sta bila nameščena v Iskra CAOP Centru za obdelavo podatkov v Stegnah, podrobno pa bomo pisali tudi o računalniku IBM 1401 nameščenem v TAM in računalniku GE Bull Gamma 10 nameščenem v ECM Ekonomskem centru Maribor. Omenili bomo tudi računalnik CER-200, ki je bil nameščen v kranjski Planiki in računalnik NCR 390, ki je bil nameščen v piranski Splošni plovbi.

Viri

62/01 : Iskra (1962, letnik 1, številka 6) (LINK) | 62/02 : Delo (28.05.1962, letnik 4, številka 145) (LINK) | 62/03 : Delo (17.10.1962, letnik 4, številka 286) (LINK) | 62/04 : Delo (09.12.1962, letnik 4, številka 338) (LINK) | 62/06 : Tedenska tribuna (18.12.1962, letnik 10, številka 50) (LINK) | 62/09 : Problemi(1962/1963, letnik 1, številka 6) (LINK) | 62/10 : Delo (01.07.1962, letnik 4, številka 179) (LINK) | 63/01 : Delo (04.05.1963, letnik 5, številka 120) (LINK) | 63/02 : Delo (20.12.1963, letnik 5, številka 347) (LINK) | 63/03 : Delo (19.11.1963, letnik 5, številka 318) (LINK) | 63/04 : Zasavski tednik (21.02.1963, letnik 16, številka 9) (LINK) | 64/01 : Iskra (1964, letnik 3, številka 25) (LINK) | 64/02 : Delo (14.02.1964, letnik 5, številka 43) (LINK) | 64/03 : Delo (21.05.1964, letnik 5, številka 137) (LINK) | 64/12 : Tekstilec (1964, letnik 7, številka 12) (LINK) | 65/03 : Iskra (1965, letnik 4, številka 11) (LINK) | 65/04 : Delo (17.02.1965, letnik 6, številka 45) (LINK) | 65/05 : Delo (27.02.1965, letnik 6, številka 55) (LINK) | 66/06 : Iskra (1966, letnik 5, številka 29) (LINK) | 67/08 : Sobotna priloga (11.11.1967, letnik 9, številka 307) (LINK) | 67/14 : Iskra (1967, letnik 6, številka 8) (LINK) | 71/65 : Delo (06.11.1971, letnik 13, številka 302) (LINK) | P60/01 : France Križanič – Elektronski aritmetični računalnik | P63/01 : Marija Vencelj – Biblioteka podprogramov računskega centra | P63/02 : Egon Zakrajšek, Marija Vencelj in Jože Vrabec – Prispevek k zbirki osnovnih podprogramov za elektronski računalnik ZUSE Z-23 | P64/01 : Zvonimir Bohte – Računanje reaktančnih filtrov na elektronskem računalniku Iskra Z-23 | P64/02 : Zvonimir Bohte – Študij numeričnih metod in izdelava osnovnih programov za računalnik Z-23 | P65/01 : Numerično reševanje raznih problemov iz matematične analize na računalniku Z-23 | P65/02 : Egon Zakrajšek – Osnovni programi in interni kod | P65/03 : Egon Zakrajšek – Programiranje v simboličnem jeziku računalnika Z-23 | P65/04 : Tomislav Skubic – Programiranje v simboličnem jeziku ALGOL 60 | P66/03 : Boštjan Vilfan – Programski sistem za uporabo jezika LISP na računalniku Z-23 | P66/04 : Egon Zakrajšek in Zvonimir Bohte – Uvajanje mednarodnega jezika za elektronske računalnike ALGOL 60 v Jugoslavijo, izdelava priročnika za ta jezik in prevajanje že obstoječih programov za računalnik Z-23 v ALGOL 60 | P66/05 : Anton P.Železnikar – Splošna teorija substitucijskih algoritmov in njena povezava z digitalnimi avtomati | P68/02 : Anton Suhadolc in Jože Vrabec – Numerično reševanje Fredholmovih integralskih enačb na računalniku Z-23 | P68/06 : Anton P.Železnikar – Formalni jeziki in problemi analize | CHCI/01 : Marijan Frkovič, Franci Pivec, Niko Schlamberger, Janez Grad-A contribution to the history of computing and informatics in West Balkan countries (LINK) | FRI/01 : Zbornik ob 20. obletnici FRI (LINK) | IDPR/01 : Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUZBA (LINK) | IJS/02 : IJS Novice 143, 2009 (LINK) | IJS/04 : IJS Oddelek za sisteme in vodenje + Izpis za France Bremšak iz Leksikon.si (LINK,LINK) | INF/03 : Informatica (2014, letnik 38, številka 4) (LINK) | SRS/02/03 : Sejni zapiski Skupščine SRS Seje od 1. VII. 1968 do 31. VIII. 1968 (LINK) | UNI/01 : 90 let Univerze v Ljubljani (LINK) | VB/01 : Vladimir Batagelj – 60 let računalnika Z-23 (LINK) | W/10e : IBM Transistor theory and application (LINK) | WIKI-16 : Technological revolution, Automation, Digital revolution | WIKI-17 : Transistor, MOSFET, Solid state electronics | WIKI-18 : Transistor computer, List of transistorized computers, DEC PDP, CDC 6000, IBM 7000, IBM 1400 | WIKI-19 : Z23