Mastodon Mastodon in English

Odpiralni čas: Četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih.

Muzejska trgovinica

Prideš in kupiš - brez čakanja na dostavo.

Z nakupom izdelkov v naši trgovinici podpirate dejavnosti in programe Računalniškega muzeja. Hvala!​

Darilne vstopnice

Redna, znižana (upokojenci, šolarji, dijaki, študenti) in družinska vstopnica. Darilne vstopnice, kupljene na muzejski blagajni med odpiralnim časom, pridejo v obliki ličnih fizičnih kartončkov.

NOVO: Nakup možen tudi prek spleta – natisnite in podarite svojim najdražjim!

Darilne vstopnice veljajo 1 leto od datuma nakupa.

Majica Asimovi zakoni robotike

Črna bombažna majica s kratkimi rokavi, na kateri so v robotom berljivem jeziku zapisani 3 Asimovi zakoni robotike, ki jim je dodan poseben četrti muzejski zakon. Ženski in moški kroji: S, M, L, XL, XXL

Isaac Asimov (1920-1992) je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Veljal je za enega od “velike trojice” piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea.

Zakoni:

  1. Robot človeka ne sme poškodovati oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se človek poškodoval.
  2. Robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom.
  3. Robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima zakonoma.

Zakoni so na majici šaljivo napisani v formatu “robots.txt” – datoteki, ki jo spletne strani uporabljajo za komunikacijo z iskalniki in drugimi spletnimi roboti, kot so spletni pajki ali “web crawlers”.

Majica Triglav 1985

Črna bombažna majica s kratkimi rokavi, na kateri je upodobljen “najslavnejši slovenski računalnik” Iskra Delta Triglav, znan tudi kot Vedi iz filma Poletje v Školjki. Ženski in moški kroji: S, M, L, XL, XXL

Računalnik je bilo mogoče kupiti z eno od treh arhitektur: Intel 286, Motorola 68010 ali DEC J11.
Zaradi tega je dobil tudi svoje ime.

Naš primerek (J11) je odlično ohranjen in povsem delujoč – prava redkost! Vsebino njegovega trdega diska (68 MB) smo varno arhivirali in gor našli kup programov v COBOLu!

Triglav krasi mednarodno patentirano industrijsko oblikovanje Studia Brataševec – leta 2016 je bil ovekovečen tudi na priložnostni poštni znamki.

Napad požrešnih Spodnjic

Kako prepoznamo lažne novice, zavajajoče informacije in teorije zarote. Zakaj in kako nastanejo ter kako se širijo. Izjemno duhovita knjiga izpod peresa Elise Gravel postreže s celo vrsto hudomušnih ilustracij, s katerimi skuša mladim bralcem predstaviti, kaj so zavajajoče informacije, zakaj jih ljudje širijo in kako lahko prepoznamo laži ter jih ločimo od resnice.

Kapo in Bundo v muzeju

Strip o dveh pujsastih nepridipravih in njunih dogodivščinah v Računalniškem muzeju. Zabavno branje za otroke (6+) in njihove starše.

Kapo in Bundo sta razbojniška pujsa, ki imata izjemno rada krofe in štrudelj. Ves čas uganjata norčije in bežita Inšpektorju Jožetu.

Majda Koren (1960) piše, odkar se je naučila pisati. Dolga leta je sodelovala z revijo Ciciban, v kateri so najprej izšle tudi zgodbice o slavni pošasti Mici. Bila je ena od scenaristk kultnih oddaj Radovedni Taček in Iz popotne torbe. Duhovito zna prepletati realni svet sodobnega otroka z bitji iz namišljenega sveta. Tako je nastajala tudi zgodba Eva in kozel, s katero si je Majda Koren prislužila večernico, nacionalno nagrado za mladinsko književnost. Trenutno jo najbolj zabava pisanje stripa o tatinskih pujsih Kapu in Bundu skupaj z Damijanom Stepančičem. Obožuje znanstveno fantastiko in kriminalke. Pravkar piše nadaljevanje Lojze iz vesolja – tokrat se bo zgodba dogajala na planetu Solanum Tuberosum. Z veseljem tudi obiskuje šole in otrokom pripoveduje, kako nastajajo njene zgodbe.
Prva bitnost, Sergej Hvala

Prva bitnost

Legendarni Sergej Hvala nas na sproščen način popelje od rojstva videoiger do konca njihovega otroštva. 

Prva bitnost: od rojstva videoiger do konca njihovega otroštva je slovenska knjiga o preteklosti videoiger in vsega, kar je z njimi povezano. Na skoraj 380 barvnih straneh kakovostnega papirja formata 25 x 20 cm vas Sergej »Sneti« Hvala popelje od dobe fliperjev, avtomatov in prvih konzol ter računalnikov, ki so nastajali še v sedemdesetih letih minulega stoletja, prek vladavine osembitnih hišnih mlinčkov in uveljavitve njihovih šestnajstbitnih naslednikov do razmaha klonov IBM-ovega PC-ja in nastopa srebrnega ploščka, ko se je sredi devetdesetih s prehodom Sonyjevega PlayStationa v mainstreamkončala doba nedolžnosti in so videoigre postale resen posel. Zgodovinopisna, esejistična, nostalgična, kritična in občasno poetična poglavja, ki ne pozabijo na domačo sceno, tvorijo sliko razgibanega in vse bolj udarnega področja, ki je zaznamovalo življenja množic in se sčasoma prevesilo v največjo industrijo zabave na svetu. Naj si bil zraven ali ne, ta bukla je popoln vodnik po razlogih za tak razmah! 

                                                                    ***

Fliper * videoigre na univerzitetnih računalnikih * pionirske konzole v dnevni sobi * Space Invaders * krah ameriškega trga z videoigrami * ZX Spectrum * Commodore 64 * prva slovenska računalniška igra Kontrabant * svete vojne * Ultimate Play the Game * Electronic Arts * Jet Set Willy * Nintendo NES * maskote * Commodore Amiga * Super Nintendo * Lucasfilm * DOS * Doom * PlayStation * Tomb Raider * Hugo! * in še veliko, veliko več.

Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo

Napeto branje izpod peresa Janeza Škrubeja, bivšega direktorja najslavnejšega slovenskega računalniškega podjetja Iskre Delta. 

V 21. stoletju informacijska tehnologija in Internet kot otroka hladne vojne predstavljata glavno gonilo nadaljnjega razvoja sveta. V kakšne bitke, ki so jih vodile obveščevalne službe ZDA, SZ, Kitajske in Indije, se je bilo za obvladovanje te tehnologije treba spustiti, opisuje v svoji knjigi:

Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo udeleženec tega globalnega spopada.

Večina bralcev, ki so se z vsebino knjige spoznali, meni, da bi jo moral prebrati vsak, ki uporablja Internet in je pri svojem delu odvisen od informacijske tehnologije.

Kakšnim razsežnostim te odvisnosti smo danes priča, se zaveda le malokdo.

Knjiga odgovarja na mnoga vprašanja, ki se uporabnikom interneta porajajo pri vsakdanjem delu, predvsem pa razkriva, zakaj edino ZDA to tehnologijo danes suvereno obvladujejo in nadzorujejo.

  • S čim je bilo mogoče Iskri Delti nadoknaditi svojo majhnost in kljub ameriškemu embargu na izvoz izdelkov informacijske tehnologije v vzhodne države postaviti v letu 1985 na noge eno do tedaj največjih računalniških omrežij na svetu, omrežje kitajske policije?
  • Kakšne usodne posledice so jo doletele ne le zaradi izgradnje tega omrežja, ampak tudi zaradi predstavitve svojega projekta paralelnih superračunalnikov PARSYS na vodilnih univerzah v ZDA in na Japonskem?
  • Zakaj je predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov med obiskom pri francoskem predsedniku Mitterandu leta 1988 z grenkobo priznal, da je Sovjetska zveza postala na koncu hladne vojne razvita kot kakšna banana republika z atomsko bombo? O čem se je predsednik prepričal, ko je istega leta obiskal Iskro Delto?
  • Zakaj sta se predsednika vlad največjih držav Kitajske in Indije ob svojih obiskih v Jugoslaviji zanimala predvsem za razvojne dosežke Iskre Delte?
  • Zakaj so Evropa in ostale države na svetu v razvoju informacijske tehnologije podrejene zmagovalki v hladni vojni – Združenim državam Amerike?
  • Kdaj je to kot prva spoznala Velika Britanija? 

 

Odgovore avtor sistematično in zgodovinsko kronološko podaja v knjigi.

Avtor knjige, udeleženec bitke za obvladovanje informacijske tehnologije v času hladne vojne med Vzhodom in Zahodom, nas popelje skozi presenetljiva zgodovinska dogajanja v razvoju informacijske tehnologije, ki so se odvijala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Informacijska tehnologija in z njo internet, ključna proizvoda hladne vojne, ki sta za življenje na planetu postala skoraj tako pomembna kot voda, sta odločilno prispevala, da je Zahod v tej vojni zmagal.

Ta globalni spopad, ki je bil od vseh v 20. stoletju sicer najmanj krvav, pa je bil za nadaljnji razvoj življenja na planetu najbolj usoden. Vodile so ga predvsem obveščevalne službe ZDA, SZ, Indije in Kitajske, pomembno vlogo pa je odigralo tudi podjetje Iskra Delta, katerega nastanek in vlogo med glavnimi akterji opisuje knjiga, ki jo držite v rokah.

Oglejte si klepet o knjigi, ki ga je izvedel MMC RTV SLO.

O avtorju

Janez Škrubej

Janez Škrubej, rojen leta 1946 v Mežici, je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na Oddelku za računalništvo in informatiko in končal Program for Senior Executives na Massachusetts Institute of Technology – MIT, Sloan School of Management. Bil je prvi vodja predstavništva Digital Equipment Corporation – DEC za Jugoslavijo in eden od ustanoviteljev Delte ter njen direktor. Po vključitvi v Iskro je bil generalni direktor podjetja Iskra Delta ves čas njenega obstoja.

Skodelica Steve Jobs the apple man (PolonaPolona)

“All my jobs are better with coffee” bo prva stvar, ki jo boste zjutraj prebali na notranji strani čudovite skodelice. Volumen: 350 ml

the apple seller

like his hero Steve,
he is a massive fan of black turtle necks,
white sneakers and blue jeans.
has his head always in a cloud.
owns the juiciest apple orchard in the county.
(the apple crates are sold separately and are not interchangeable).
the apple seller is a mighty protector
of all hungry and foolish inventors.

He says: “all my jobs are better with coffee”

Nosilna vrečka Asimovi zakoni robotike

Gosto tkana nosilna bombažna vrečka za prenašanje “težkih” bremen našega časa. Povsod, kjer vas bo ujela kamera s strojnim branjem podatkov, pa bote komunicirali umetni inteligenci, naj se drži osnovnih treh zakonov robotike. 

Isaac Asimov (1920-1992) je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Veljal je za enega od “velike trojice” piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea.

Zakoni:

  1. Robot človeka ne sme poškodovati oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se človek poškodoval.
  2. Robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom.
  3. Robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima zakonoma.

Zakoni so na vrečki šaljivo napisani v formatu “robots.txt” – datoteki, ki jo spletne strani uporabljajo za komunikacijo z iskalniki in drugimi spletnimi roboti, kot so spletni pajki ali “web crawlers”.

Društvo računalniški muzej © 2024. Vse pravice pridržane.