Zadnji dnevi so za nas zelo razburljivi. Ne samo, da smo do ušes v končnih pripravah na prihajajočo otvoritev razstave in nove muzejsko lokacije, ampak se nam kar vrstijo mednarodni obiski. Nekaj dolgo načrtovanih, kot je simpozij na temo softverske dediščine, in nekaj manj načrtovanih, a prav tako več kot dobrodošlih, kot je obisk naših novih prijateljev iz berlinskega Computerspielemuseum, ki so nas ravno v pravem času prišli bodriti in pondili svojo moralno podporo pa tudi dobrodošlo izmenjavo tako veliko zanimivih podrobnosti o vsakodnevnih praksah in najboljših trenutkih. Pa tudi kakšno opozorilo je bilo vmes. Ampak nikdar pa si nismo predstavljali, da bomo le dneve pred otvoritvijo dobili obisk z drugega konca sveta. Navdušeni smo, da nas je obiskal Dan Koerner, kreativni direktor agencije Sandpit, ki smo ga pred kratkim spoznali v okviru programa DOORS digitalni inkubator za muzeje. Sandpit ustvarja potopitvene, osebne izkušnje, ki spreminjajo ljudi. Nudi poslovno in digitalno strateško svetovanje širokemu naboru podjetij in neprofitnih organizacij, ki si želijo svojim uporabnikom nuditi vsebinsko pomembne digitalne izkušnje. Dan je predstavljal Sandpit kot ponudnik digitalnih rešitev za muzeje v okviru dela inkubatorksega programa, kjer smo se muzeji srečevali s ponudniki storitev in se informirali o njihovem dosedanjem delu ter skupaj razpravljajli o specifikah odnosa med naročnikom in izvajalcem, komunikacijskih izzivih in pričakovanjih ter projektnem vodenju. Za majhne muzeje je bila to pomembna izkušnja, ki lahko nudi razumevanje različnih faktorjev, ki vplivajo na izvedbo končnega dela, kadar se le-ta premakne izven matične organizacje – kar je pravzaprav nujno potrebno. Pogosto je izbira zunanjega partnerja za izvedbo kritična komponenta projektnega uspeha in sposobnost zgodnje identifikacije kulturnih razlik med sodelujočima ekipama je ključnega pomena. Dan nas je vodil skozi izjeme projekte, ki jih dela Sandpit predvsem v segmentu povezovanja digitalne in fizične prezentacije muzejske vsebine. Očarala nas je njihova spretnost in miselna agilnost kot tudi izvedbena odličnost. Če nam kdo lahko pomaga razmišljati o hibridnih predstavitvenih plasteh, potem je to Dan, smo zaključili. Po predstavitvi sem mu pisala v upanju, da bomo znotraj inkubacijskega programa dobili vsaj 20 minut njegove pozornosti, da se pogovorimo o izzivih, s katerimi se sočamo in njegov odziv me je zelo prijetno presenetil:
In res smo se dobili. Danu smo razkazali muzej ter dolgo klepetali ob kavi in si v zelo prijateljski atmosferi izmenjevali znanje in izkušnje. Takoj nas je usmeril k nadaljnjim virom za tematike, s katerimi smo se ukvarjali in čim se delo po otvoritvi umiri, bomo pogovor zagotovo nadaljevali. Navrgel nam je namreč kar nekaj miselnih iztočnic, ki jih nekako ne moremo spraviti iz glav. Sandpit ni samo zelo utečena kreativna agencija, ampak tudi produkcijska hiša z uvidi v izvedbene izzive, s katerimi se moramo sami šele spopasti. Mogoče ne danes, ampak nekoč v prihodnosti bomo zagotovo sodelovali na nekem razburljivem skupnem projektu.
Ob tej priložnost in ker smo se spoznali na programu “DOORS” (vrata) sva posnela fotografijo pred našimi vhodnimi vrati, na katerih še vedno piše, da se muzej nalaga (“loading”) – ne več za dolgo.
Recimo, da je to v digitalni zapis ujet zgodovinski trenutek. Oziroma vsaj mi si radi tako mislimo.
Kakorkoli že, hvaležni smo ekipi DOORS da nam je omogočila to izkušnjo (več v prispevku o DOORS) in Danu želimo srečno pot nazaj v Melbourne, Avstralijo. Nekega dne pridemo na obisk!