V novi seriji prispevkov smo se podrobneje posvetili mikroračunalniški revoluciji. Spremljamo pojav prvih mikroračunalnikov pri nas in razvoj domače mikroračunalniške proizvodnje. Obravnavamo različne razvojne stopnje in vidike mikroračunalništva, njegov vpliv na razvoj osebnega računalništva, splošne povezljivosti in računalniške kulture v družbi.
Med 8-bitnimi mikroračunalniki je postopno dozorela bolj zmogljiva vrsta poslovnega mikroračunalnika. Po pravilu je vključevala uporabo klasičnih velikih disketnih ali diskovnih pogonov in operacijskega sistema CP/M. Enoten ustroj in številčnost tovrstnih računalnikov je omogočila hiter razvoj in uveljavitev združljive programske opreme, na primer takšne primerne za avtomatizacijo pisarniškega dela. Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike te vrste razvili na začetku osemdesetih. Vrhunec predstavljata najbolj prodajan domač mikroračunalnik Partner podjetja Iskra Delta in osebna različica mikroračunalnika Dialog, ki so jo za Gorenje sredi osemdesetih razvili na Fakulteti za elektrotehniko.
Disketne in diskovne enote za mikroračunalnike
Mikroračunalništvo se je v drugi polovici sedemdesetih neprekinjeno razvijalo. Poleg napredka mikroprocesorjev in podpornih mikrovezij, so imele zelo velik vpliv na razvoj poslovnega mikroračunalništva inovacije na področju disketnih in diskovnih pogonov, ter inovacije na področju programske opreme. Zmogljivosti zgodnjih poslovnih mikroračunalnikov so bile majhne, primerljive zmogljivostim cenenih hišnih računalnikov. Šele nov tip magnetnih nosilcev z neposrednim ali poljubnim dostopom do podatkov je omogočil nastanek bolj uporabnih in dražjih poslovnih mikroračunalnikov. Do konca sedemdesetih sta se tako jasno razločila dva razreda bolj preprostih, cenenih hišnih in bolj zmogljivih, dražjih poslovnih mikroračunalnikov.
Bolj zmogljivi poslovni mikroračunalniki so najbolj običajno uporabljali različice mikroprocesorjev Zilog Z80. Zmogljivost za neposreden dostop do podatkov pa so najprej zagotovili veliki disketni pogoni. Disketne enote z 8-palčnim formatom (20 cm) je v osemdesetih že nadomestil klasični 5.25-palčni format (13 cm). Trendu pa so sledile tudi diskovne enote. Za zasebne uporabnike so bile diskovne enote sprva seveda še predrage, v poslovnem računalništvu pa so se na začetku osemdesetih že uspešno uveljavile. Novi winchesterski trdi diski so poleg manjših magnetnih plošč že uporabljali vgrajene mikrokrmilnike, zato so bili primerni za uporabo v mikroračunalnikih. Običajna kapaciteta je bila na začetku osemdesetih nekje od 5 do 20 MB.
Operacijski sistem za mikroračunalnike CP/M
Če so zgodnje mikroračunalnike uporabniki še v veliki meri programirali s pomočjo razvojnih orodij na bolj uveljavljenih mini in velikih računalnikih, pa so se na teh bolj zmogljivih poslovnih mikroračunalnikih že uveljavila primerna sistemska in razvojna orodja kot so zmogljivi operacijski sistemi, prevajalniki in drugo. Največji napredek je prinesel operacijski sistem Control Program for Microcomputers (CP/M), en izmed prvih izrecno izdelanih in prilagojenih za uporabo v mikroračunalnikih. V nasprotju z drugimi je bil dovolj majhen in dostopen, obenem pa dovolj splošen in prenosljiv med napravami. Njegova vsesplošna razširjenost predstavlja prehod k zrelim 8-bitnim mikroračunalnikom, ki so obenem že lahko služili kot uporabniški in lastni razvojni sistemi.
Proizvajalci mikroračunalnikov so hitro spoznali, da je ob bliskovitem razvoju strojne opreme naprave veliko bolj smiselno programsko opremiti z nakupom licence CP/M, kot pa z razvojem lastne neprenosljive programske opreme. V desetih letih so izdelali na stotine različnih mikroračunalnikov prilagojenih njegovi uporabi. Za številne druge pa so proizvajalci razvili strojne razširitve, ki so omogočile njegovo uporabo. Med njimi so tudi popularni računalniki Apple II in številni drugi. Splošna razširjenost enotne programske in strojne podlage je prinesla izrazite prednosti. Do konca sedemedesetih so izdelali že tisoče programov. Nastali so sklopi zelo uporabne programske opreme, ki so mikroračunalnikom šele na široko odprli pot na področje poslovne in pisarniške uporabe.
Dobri primeri so popularni urejevalnik besedil WordPerfect, upravljalnik podatkovnih zbirk dBase in program za delo s tabelami Lotus 1,2,3. V osemdesetih sta bili najbolj razširjeni različici CP/M 2.2 in CP/M 3, nastala pa je še večuporabniška različica MP/M.
Mikroračunalnik Delta 323/M
Prve bolj zmogljive 8-bitnike z operacijskim sistemom CP/M so v Iskri predstavili v sklopu nove mikroračunalniške družine Iskradata 80. Projekt je bil razmeroma kratkoživ in nedokončan, še bolj kot v sklopu poslovnih mikroračunalnikov pa je pomemben kot prvi korak v smeri znanstvenih delovnih postaj. Tipičen poslovni mikroračunalnik Delta 323/M so nato leta 1981 zasnovali v podjetju Elektrotehna Delta. To je bil njihov prvi mikroračunalnik. Na glavni plošči je imel 8-bitni mikroprocesor Zilog Z80 s taktom 2.5 Mhz ali pa njegovo novejšo različico Zilog Z80A s taktom 4 Mhz, ter nabor pomožnih mikrovezij iz serij Z80 in Western Digital.
Ostale zmogljivosti mikroračunalnika so razdelili na pet vmesnikov. Pomnilniški vmesnik je lahko vseboval do 64 KB delovnega pomnilnika (RAM), vhodno-izhodni vmesnik pa krmilnike za štiri serijske in dve paralelni povezavi. Posebej so naredili še vmesnik s krmilniki za tipkovnico, zaslonski terminal in vrstični tiskalnik, ter vmesnik s preklopnim usmernikom, ki je zagotavljal vse potrebne napetosti za delovanje računalnika. Dodaten vmesnik s krmilniki za disketne enote je omogočal priključitev največ štirih disketnih enot za 5.25-palčne diskete velikosti 256 KB ali 512 KB.
Uporaba in programiranje Delta 323/M
Delta 323/M je poganjal operacijski sistem CP/M 2.2 iz diskete. Računalnik je bil uporaben bodisi kot razvojni in procesni sistem za laboratorije in industrijske obrate, bodisi kot poslovni in pisarniški sistem za upravljanje finančnega poslovanja in proizvodnje. Dobro so ga opremili s programskimi prevajalniki, osnovno sistemsko in poslovno programsko opremo. Poleg zbirnika, razhroščevalnika in urejevalnika besedila je vseboval prevajalnike za višje programske jezike Fortran Cobol, Algol, PL/I, BASIC in Pascal. Vključili so programe za vodenje glavne knjige, saldakontov kupcev in prodajalcev, za izračun osebnih dohodkov zaposlenih, upravljanje z osnovnimi sredstvi.
Uporabniki so z naborom strojne in programske opreme lahko sestavili najbolj primeren sistem in ga nato po potrebi še nadgradili. Celoten računalnik so namestili v praktično ležeče namizno ohišje primerno za različna delovna okolja. Razvoj, ki ga je vodila manjša skupina zaposlenih je potekal le šest mesecev in ni zahteval večjih investicij. Med sodelujočimi so bili Anton Železnikar, Marko Kovačevič, Drago Novak, Dušan Kegl Šalehar, Aleksander Hadži in Božidar Blatnik. Podrobne tehnične opise strojne opreme so objavili v reviji Informatica. Računalnik vsekakor ni bil zelo razširjen. Kmalu za tem je ta ekipa razvila še bolj izpopolnjen poslovni mikroračunalnik Partner, ki ga je nadomestil.
Mikroračunalnik Iskra Delta Partner
Mikroračunalnik Partner so začeli snovati takoj po združitvi podjetij Elektrotehna Delta in Iskra Računalniki leta 1982. Tesno so sledili zasnovi, ki so jo uporabili že pri mikroračunalniku Delta 323/M. Kažejo pa se tudi vplivi tipičnih primerkov bolj zmogljivih poslovnih 8-bitnikov z operacijskim sistemom CP/M. Uporabili so 8-bitni mikroprocesor Zilog Z80A s taktom 4 Mhz in novo metodo spominskih bank za razširitev delovnega pomnilnika (RAM) na 128 KB. Prvih 64 KB pomnilnika je bilo izključno namenjenih operacijskemu sistemu, razširjenih 64 KB pa ostalim programom. Na bralni pomnilnik (ROM) velikosti 8 KB so namestili preprost zagonski operacijski sistem (BIOS), ki je omogočal avtomatičen zagon CP/M iz disketne ali diskovne enote.
Računalnik so izdelali v treh različicah, različici z enim ali z dvema velikima 5.25-palčnima disketnima pogonoma, ter različico z diskovnim pogonom velikosti 10 MB. V Partnerju so že uporabili diskete z dvojno gostoto in velikostjo 1 MB. Celoten računalnik z zaslonom, disketno ali diskovno ter napajalno enoto so namestili v skupno ohišje. Prek serijskih povezav RS-232 sta bila priključena tipkovnica in tiskalnik. Standardna različica Partnerja je vključevala matrični tiskalnik TRS 835 Tovarne računskih strojev iz Zagreba, in tipkovnico ljubljanskega Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehnologijo (IEVT). Tiskana vezja so po naročilu zanje izdelovali v Italiji.
Za prikazovanje na zaslonu so uporabili grafični krmilnik z lastnim pomnilnikom 2×4 KB proizvajalca Singetics. Gre za predhodnik danes dobro poznanih grafičnih kartic, ki so jih takrat pogosto uporabljali v terminalih, hišnih računalnikih in igralnih konzolah. Krmilnik uporabljen v Partnerju je predvsem omogočal izris znakov in kazalnika na zaslonu. Prikazoval je lahko sliko 80×26 ali 132×26 znakov, podpiral pa je tudi slovenske in jugoslovanske znake.
Uporaba in programiranje Partnerja
Osnovna programska oprema za domače kupce je bila zelo podobna opremi mikroračunalnika Delta 323/M. Računalnik je imel zbirnik in prevajalnike za višje programske jezike Fortran, Cobol, BASIC in Turbo Pascal. Uporabniško poslovno programsko opremo so razdelili v štiri sklope pod nazivom MIPOS. Programi so vključevali knjiženje z glavno knjigo, vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, skladiščno poslovanje in fakturiranje dokumentov. Razvili so tudi nabor osnovne programske opreme za avtomatizacijo pisarniškega dela TISKTIP. V večini primerov gre za predelave tujih programov kot so urejevalnik besedila Wordstar, urejevalnik tabel Lotus 1,2,3 in upravljalnik podatkovnih baz Dbase.
V podjetju so v naslednjih letih razvili programsko opremo za zelo različna področja uporabe od znanstvenih izračunov na podoročju energetike, strojništva, gradbeništva, do orodij za pomoč pri procesni tehniki v prehrambeni industriji, farmaciji in podobno. Programsko opremo za tuje kupce pa so izdelali v sodelovanju s tujimi partnerji. Avgusta 1983 so preizkusili prvih deset računalnikov iz redne proizvodnje, do konca leta pa so nato v Kranju sestavili prvih 170 računalnikov za domači trg in v avstrijskem Šentjakobu prvih 100 računalnikov za izvoz.
V podjetju so sprva načrtovali izdelavo 2000 naprav do konca leta, od tega 600 za izvoz. Dolgoročni proizvodni cilj podjetja 10.000 ali več naprav niso izpolnili. Izvorno različico je namreč že leta 1985 nadomestila nova grafična različica in nato leta 1987 še PC-združljiva različica. Proizvodnjo Partnerja pa so iz Kranja kasneje preselili na Ptuj. Partner je bil en izmed bolj razširjenih domačih mikroračunalnikov, tudi po zaslugi pridobitve pomembnega posla za opremo šol. Tržili so ga predvsem kot samostojen računalnik za pisarniško in šolsko uporabo ali pa kot pameten terminal.
Mikroračunalnik Delta 400/M in 400/B
Večuporabniško različico računalnika Delta 323/M z nazivom Delta 400/M in operacijskim sistemom MP/M so izdelali leta 1984. Računalnik je že omogočal uporabo do 1 MB razširjenega delovnega pomnilnika (RAM). Vgrajen je bil v ležeče namizno ohišje skupaj z diskovnim pogonom velikosti 10 MB in 5.25-palčnim disketnim pogonom. Gre za enako opremo kot pri mikroračunalniku Partner. Na računalniku so lahko prek terminalov hkrati delali štirje uporabniki.
Posebna različica za šaltersko poslovanje na poštah in v bankah Delta 400/B je imela večji diskovni pogon z velikostjo 40 MB in dodaten tračni pogon Streamer z velikostjo nosilcev 30 MB za varnostno kopiranje podatkov. Običajno so nanj priključili manjšo 9-palčno različico terminala Paka 3090. Različica je omogočala še priklop modema, disketnega pogona in tiskalnika. Računalnik so opremili za samostojno opravljanje posameznih del na šalterskih delovnih mestih in pripravo podatkov za nadaljnjo obdelavo na bližnjem ali oddaljenem osrednjem računalniku.
Mikroračunalnik Gorenje Dialog 20P
Po zgledu bolj zmogljivih poslovnih mikroračunalnikov so leta 1984 na Fakulteti za elektrotehniko za Gorenje prenovili tudi njihov mikroračunalnik Dialog. Nova različica poznana kot osebni Dialog ali Dialog 20P je že vključevala en ali dva 5.25-palčna disketna pogona. Uporabili so mikroprocesor Zilog Z80A s taktom 4 Mhz, običajnih 64 KB delovnega pomnilnika (RAM) in bralni pomnilnik (ROM) velikosti 16 KB s programom za avtomatičen zagon operacijskega sistema iz diskete. Po želji so lahko namestili tudi različico mikroprocesorja Zilog Z80B s taktom 6 Mhz. Njegov grafični krmilnik je tako kot pri sorodnem Partnerju najprej omogočal le prikazovanje enobarvne slike 80×24 znakov.
Kmalu za tem so leta 1985 računalnik, podobno kot grafično različico Partnerja, že nadgradili z bolj zmogljivim grafičnim krmilnikom, ki je lahko prikazoval 16 barvno grafiko v ločljivosti 256×256 točk. Omogočili so še razširitev delovnega pomnilnika (RAM) do 256 KB in uporabo priključka IEEE 488 za povezavo dodatne opreme, laboratorijskih inštrumentov ipd. Razvili so še krmilnik za diskovni pogon s čimer so zmogljivosti osebnega Dialoga povsem približali Partnerju. Posebne procesne in laboratorijske različice po meri so izdelovali pod nazivom Dialog 20S.
Z diskete je osebni Dialog lahko poganjal s CP/M 2.2 združljiv operacijski sistem FEDOS , ki so ga v laboratoriju izdelali sami. Uporabniki so nanj po želji lahko namestili tudi originalni CP/M. Izvajali pa so lahko tudi vse programe napisane zanj. Izdelali so še razširjeno različico svojega programskega jezika FEBASIC in tolmač izvedljiv prek operacijskega sistema. Dodali so prevajalnike za programske jezike Cobol, Turbo Pascal in Micro Prolog. Poskusno serijo 50 enot so izdelali jeseni 1984, načrt za izdelavo 2000 naprav pa so nato občutno zmanjšali. Z Iskra Delta so ob pridobitvi posla za opremo šol izdelali tudi alternativno različico njihove računalniške učilnice, ki je namesto Partnerja vsebovala osebni Dialog.
.. zbral in sestavil Miha Urh.
Več o tem
Naslednji članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Samogradni mikroračunalniki
Povezan članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Zgodnji poslovni mikroračunalniki
Prejšnji članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Vgradni mikroračunalniki
Nekaj virov
Zbor občanov Bežigrad, 1981: Novosti iz Deltine zakladnice (LINK) | Informatica (1981, letnik 5, številka 3) (LINK) | Informatica (1982, letnik 6, številka 1) (LINK) | Informatica (1983, letnik 7, številka 1) (LINK) | Informatica (1983, letnik 7, številka 2/3) (LINK) | Delo (31.03.1983, letnik 25, številka 75) (LINK) | Delo (31.03.1983, letnik 25, številka 75) (LINK) | Delo (07.12.1984, letnik 26, številka 284) (LINK) | Delo (14.12.1984, letnik 26, številka 290) (LINK) | Delo (04.04.1985, letnik 27, številka 79) (LINK) | Delo (12.03.1985, letnik 27, številka 59) (LINK) | Naš čas (11.04.1985, letnik 21, številka 14) (LINK) | Delo (24.05.1985, letnik 27, številka 119) (LINK) | Delo (03.07.1985, letnik 27, številka 153) (LINK) | Delo (11.07.1985, letnik 27, številka 159) (LINK)
Slovenska računalniška dediščina: Pogovor Dušan Kegl Šalehar (LINK) | Pogovor Dušan Kodek (LINK) | Pogovor Nikolaj Zimic (LINK) | Pregled Partner (LINK) | Pregled Dialog 20P/H/S (LINK) | Github repozitorij za Partner (LINK) | Github repozitorij za Dialog (LINK) | Spletna stran Mateja Horvata: Emulator Partnerja (LINK) | Priročnik za Iskra Delta Partner, 1983 (LINK)
Wikipedia: Floppy disk | History of hard disk drives | CP/M | Computers running CP/M | Z80 Softcard
Naslovna slika: Mikroračunalnik Tandy TRS-80 model 4. Iz zbirke National Museum of American History. slika prilagojena. (CC Public domain) (LINK)
[…] Naslednji članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Zreli poslovni mikroračunalniki […]
[…] Povezan članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Zreli poslovni mikroračunalniki […]
[…] Prejšnji članek v seriji Prvi mikroračunalniki: Zreli poslovni mikroračunalniki […]