Zanimivih programov nam še ni zmanjkalo! Objavljamo že četrti sklop slovenskih programov za DOS.
Našli smo:
- Program DeskGen podjetja Hermes Plus
- Program Marka Bohanca DEX
- Izbiralnik sklopa knjižničnih programov
- Igra Križci in krožci podjetja Amebis
- Bančni program Ljubljanske banke
- Program A.Jurančiča Slovar 3.1
- Program za učenje slepega tipkanja Tipko
- Program za evidenco učencev Znanje
- Programi za prikaz šumnikov
Pri nas so se računalniki IBM PC z operacijskim sistemom PC DOS 2.x razširili leta 1985. Hitro so postali priljubljeni, vendar še vedno zelo težko dostopni. Najprej so jih naša podjetja lahko kupovala za šilinge ali dolarje, leta 1986 pa je Intertrade na trgu že ponudil računalnike IBM PC in PC XT za dinarje. Računalniki IBM PC AT z mikroprocesorji Intel 80/286 in operacijskim sistemom PC DOS 3.x so bili takrat še vedno dostopni le za dolarje. Poraba deviz je bila v državi omejena, cena osebnih računalnikov IBM PC pa primerjalno zelo visoka(20 povprečnih mesečnih plač). Zaradi velikih potreb trga so že leta 1985 v Iskra Delta začeli razvijati povsem PC-združljivo različico Partnerja, ki je poganjala tudi operacijski sistem PC DOS 3.x. Na trg je Partner/AT prišel šele leta 1987, potem ko je pri nas cenene PC-združljive računalnike ponudilo že več drugih podjetij.
Tokratne primerke smo našli na starih trdih diskih ali pa so nam jih poslali prijazni donatorji. Najprej vam predstavljamo DeskGen, ki so ga izdelali v podjetju Hermes Plus. DeskGen je preprost program za podporo šumnikov na tiskalnikih HP.
Zanimivost: Disketa beleži število opravljenih namestitev.
Sledi program DEX, ki ga je napisal Marko Bohanec. To je program za pomoč pri odločanju. Omogoča razvoj odločitvenih modelov z večjim številom lastnoti in vrednotenje možnosti, glede na cilje odločevalca. Program obravnavane probleme razčleni na manjše, bolj enostavne podprobleme in jih ovrednoti po sistemu postopnega združevanja. Izdelan je bil s pomočjo razvojnega okolja Borland Pascal 7.0 in vsebuje približno 15.000 vrstic kode.
Program je na voljo na spletu: https://kt.ijs.si/MarkoBohanec/dex.html
Borland Pascal 7 je zadnja profesionalna različica pomembnega razvojnega okolja za programski jezik Pascal, ki se je prvič pojavilo leta 1983 pod nazivom Turbo Pascal. Slednji je pripomogel, da se je Pascal podobno kot Basic uspel močno uveljaviti v različicah operacijskega sistema DOS na IBM PC in PC-združljivih računalnikih. Odlikoval se je s cenovno dostopnostjo, hitrostjo in nadpovprečno dobro dokumentacijo. Pri nas je Egon Zakrajšek že leta 1976 napisal prvi učbenik za programski jezik Pascal.
Našli smo še izbiralnik za izvajanje programov iz sklopa Cobiss v operacijskem sistemu DOS. Programa za evidentiranje izposoje ‘Izposoja Vir 5.0’ in drugih programov pa na disku žal nismo našli. Morda ga nekoč najdemo in arhiviramo.
Vsi poznamo slovarje, elektronske reference in jezikovna orodja podjetje Amebis Kamnik. Njihovi prvi programi so bili napisani v programskem jeziku BASIC, kot tudi tale njihova igra Križci in krožci.
Zanimivost: Tudi njihov program BesAna je nastal kot šolska naloga programiranja v BASIC-u.
Razvijalci operacijskega sistema PC-DOS za prve osebne računalnike IBM PC so po zgledu hišnih računalnikov vgradili vanj tudi interpreter za programski jezik Basic. Kmalu so nastala tudi prva zelo popularna DOS razvojna okolja za Basic, na primer Microsoft-ov QuickBASIC in kasneje QBasic, ter Borland-ov TurboBasic. Osvežene različice QuickBASIC še danes služijo pri oživljanju starih naprav z novo programsko opremo.
Sledi zgodnji bančni program za delo z depoziti. Brez skrbi, zraven nismo našli nobenih zaupnih podatkov (če bi jih, bi jih pobrisali). Retro DOS estetika ima res nezgrešljiv šarm.
Prijetno presenečenje je bil tudi elektronski angleško-slovenski slovar iz leta 1990. Zanj prej še nismo slišali. Nosi preprosto ime ‘Slovar 3.1’, napisal pa ga je A. Jurančič. Kot se spodobi ponuja program tudi možnost poznejšega priklica na zaslon(TSR) s kombinacijo tipk Ctrl+Shift+C.
Program Tipko, ki ga je napisal Zenel Batagelj, nam pomaga pri spoznavanju tipkovnice in učenju slepega tipkanja. Program je del izobraževalnega programskega paketa z nazivom Mentor.
Program Znanje neznanega avtorja pa omogoča evidenco učencev po razredih.
Kot marsikateri poslovni program je bil spisan v zgodnji različici okolja Clipper. Clipper je nastal sredi osemdesetih kot nadomestek za takrat izredno razširjeno programsko okolje za delo z bazami podatkov dBase. Z njim so razvili številna orodja za DOS na področju bančništva in zavarovalništva. Zanj pa obstajajo tudi obratni prevajalniki, ki nam omogočajo poučen in zanimiv vpogled v izvorno kodo starih programov!
Program SLVGA izstopa tudi s tem, da šumnikov ne poimenuje več jugoslovanski, ampak že slovenski znaki. To različico programa je izdalo podjetje SRC Computers d.o.o. Ironično so s šumniki še danes izzivi. Ste kdaj pozorni na račune, ki jih dobite v trgovini?
Iz TSR programov za prikaz šumnikov ČŽŠ je nastala že prava zbirka v malem. Najdemo jih praktično v vsakem glavnem imeniku C:\ (oziroma C:Đ) PC in PC-združljivih računalnikov slovenskega porekla, ki so uporabljali mikroprocesorje družine Intel 80×86.
Več člankov je na voljo na:
http://www.racunalniski-muzej.si/category/zgodovina/
Pomembno je, da ohranimo programje, slovensko tehnološko dediščino, s katero si je naša družba izboljšala in polepšala življenje v začetkih splošnega računalništva.
Stvari arhiviramo na repliciran muzejski arhiv, vsebina brez soglasja avtorjev ni javna.
Kontakt: info@racunalniski-muzej.si