Na razstavi v Kiberpipinem računalniškem muzeju trenutno ne morete najti delujoče strojne opreme z AmigaOS, čeprav se z malo sreče in truda utegne to spremeniti. Do jeseni se bomo potrudili popraviti in na ogled postaviti Amigin model A600, predstavljen leta 1992 kot zamenjava za A500+. Gre za zadnjo Amigo z Motorola 68000 procesorjem; načrtovana je bila kot cenejša alternativa A500, končala pa kot dražja verzija le-te.

Do jeseni nas sicer loči še kar nekaj dni, zato upamo, da bodo Amiga navdušenci do takrat zadovoljni z videom razvoja AmigaOS od Julija 1985 pa vse do danes, ki prikazuje rast sistema in prispevke posameznikov, s komentarji razvijalcev. Pripravili so ga pri Hyperion Entertainment, belgijskem podjetju, ki je pridobilo vse pravice za razvoj in komercializacijo tega operacijskega sistema. Priporočamo ogled v največji resoluciji in vam želimo vse najboljše ob vaši obletnici. :)

Za vse, ki niste vedeli, da je AmigaOS še vedno aktiven in ima cel kup privržencev, pa priporočamo obisk katere od naslednjih strani:

• http://www.amiga.org/
• http://hyperion-entertainment.biz/
• http://www.classicamiga.com/
• http://www.lemonamiga.com/

S tem dogodkom bomo tudi delovanje muzeja, razen postavljene stalne razstave, ki si jo bodo obiskovalci seveda še vedno lahko ogledali, zamrznili za nedoločen čas.

Od projekta se namreč poslavlja muzejska ekipa, ki je z vami vztrajala celih 6 let – kar je vsekakor rekordna številka za projekt v Kiberpipi :). Dunja Rosina in Martin Hribar, ki sva na projektu delala od samega začetka – to je od daaaaavnega leta 2004, bova seveda še v prihodnje skrbela tako preko spletne strani, kot tudi preko twitterja, da boste vedno obveščeni o muzejskem dogajanju pri nas in po svetu – predvsem pa, da vam ne bo ušla kaka pomembna letnica in obletnica iz računalniške zgodovine!

Pričakujete lahko prenovo spletne strani (ja, tisto, ki jo napovedujemo že dlje časa :)). Skupaj bomo torej počakali na boljše čase, primerno ekipo in priložnost za razvoj tega tako kul in v našem prostoru še kako potrebnega projekta.

Večina eksponatov je že varno spravljenih v skladiščih Kiberpipe (v kolikor bi kateri izmed donatorjev želel opremo nazaj zaradi začasne “ustavitve” projekta, se lahko tako obrne na: info@kiberpipa.org).

No-lan party bo tako še posebno nostalgičen – se še spomnite sezone 2004/2005? Ali izdelave kubusov? Muzeja na NESTu? Ali pa uspešne sezone velikih razstav – 2008/2009? Spominov je ogromno!

Vabljeni torej vsi, ne le “retro gejmerji”, temveč tudi tisti, ki ste nekoč soustvarjali podobo muzeja in njegov program!

Uradni napovednik dogodka:

V četrtek, 24. junija, se bo v Kiberpipi od 19. ure dalje odvijal že šesti tradicionalni No-LAN party. No-LAN party označuje turnir v legendarnih PC igrah s konca 80-ih let ter začetka 90-ih let, zabavo za ljubitelje starejših računalnišklih iger in za vse generacije, naveličane vseh sodobnih realističnih streljačin in Harryjev Potterjev. V tekmovalnem delu se bodo igralci lahko pomerili v Dyna Blaster in Micro Machines. Ob turnirjih pa se boste lahko zabavali z računalniki iz Kiberpipinega računalniškega muzeja – Commodore 64, ZX Spectrum, Atari 1040ST, Macintosh SE, IBM PS/1, IBM PC XT in ostali. Do poznih večernih ali zgodnjih jutranjih ur nas bo z glasbo iz iger zabaval DJ Earblower, član Fatal Error Crew. Vstopnine/prijavnine ni!

Z veseljem bomo z Arhitekturnim muzejem še sodelovali, predvsem v primeru ponovne postavitve omenjene razstave. Gospa Cvetka Požar, ena izmed avtoric knjige (in razstave) Iskra: neuvrščeno oblikovanje mi je podarila izvod le-te. Ki jo bom seveda podelila nekomu izmed vas, dragi bralci tega muzejskega bloga. :) In sicer tistemu, ki bo pravilno odgovoril na spodnje vprašanje (in imel srečo pri žrebu):

Kateri designer je oblikoval računalnik Triglav?

Upam, da vprašanje ni pretežko. :) Odgovore pošljite na naslov info@racunalniski-muzej.si

Posnetek si lahko poslušate tukajle:klik (wma datoteka).

V prihajajočem letu vam želimo veliko sreče, zdravja in dobre volje! Obenem upam, da bo muzej kljub težavam ostal še naprej z vami in prinašal zanimive novice iz računalniške zgodovine ter izobraževal z razstavami in projekti tudi v prihajajočem letu. Ker bo Kiberpipa zaprta med prazniki, bo tudi muzej v prazničnem času zaprt od današnjega dne do 11. 1. 2010.

Za vse tiste, ki še niste nakupili novoletnih daril, pa predlagam nekaj retro računalniških:

• uhani v stilu 3,5 palčne diskete
• uhani “tipke”
• seznam retro računalnikov primernih za darilo po mnenju revije PC World:)
• USB hub, ki se pretvarja da je kaseta
• retro game emulator
• meter v obliki kasete
• zvočnik ali kaseta?

Na razstavi razvoja oblikovanja v podjetju Iskra je predstavljen izbor izdelkov, nastalih od ustanovitve podjetja leta 1946 pa vse do razpada združenega podjetja Iskra v začetku devetdesetih. Na razstavi so na ogled postavljeni tudi računalniki, nekateri med njimi last računalniškega muzeja. Izpostavljeno je obdobje 1960–85, razstava pa se osredotoča na izdelke industrijskega in grafičnega oblikovanja, ki so nastali kot rezultat Iskrinega znanja, Iskrinega oddelka za oblikovanje (1962), z vzporednim poudarkom na tehnološkem napredku. Razstava je odprta vsak delavnik razen ob ponedeljkih, med 10. in 18. uro (razen 25. 12. 2009 ter 1. in 2. 1. 2010) do 28. 2. 2010 v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani. Vsekakor razstava, vredna ogleda! Nekaj utrinkov z otvoritve razstave si lahko ogledate v spletni galeriji.

PDP-11 je bila serija 16-bitnih miniračunalnikov, ki jih je podjetje Digital Equipment Corp. prodajalo od 70. do 90. let 20. stoletja. Imeli so nekaj edinstvenih novosti, pa tudi programirati jih je bilo lažje od predhodnikov. Programerji so ga dobro sprejeli, v srednjem razredu miniračunalnikov pa ga je zamenjala 32-bitna različica VAX-11. Večji del trga obeh priprav so zasedli osebni računalniki, vključno z modeloma IBM PC in Apple II, ter delovne postaje, na primer podjetja Sun Microsystems.

PDP-11/44, predstavljen leta 1980, je bil zadnji izdelek podjetja Digital Equipment Corporation iz serije PDP, ki je uporabljal diskretno logično vezje. Procesor modela 11/44 sestavlja pet vezij z možnostjo operacij s plavajočo vejico (FP-11, eno vezje) in naborom poslovnih ukazov (CIS, dve vezji). Predpomnilnik ni bil nujen, a so ga očitno vedno pošiljali skupaj z glavnim procesorjem. Plošča modela FP-11 je sestavljena iz šestnajstih bitnih rezin AMD Am2901.